Jedro

Če se pri nesreči premikajočih se motornih vozil izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.

Sodišče je v bistvenem povzelo izpovedbe tožnice in zaslišanih prič, vendar pa jih nato ni dokazno ocenilo. Ocena teh dokazov je popolnoma izostala, zato pritožbeno sodišče sodbe ne more preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati odškodnino v znesku 5.233,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dne 11.9.2020 dalje do plačila, v 30 dneh, pod izvršbo. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 2.745,37 EUR, v roku 30 dni od prejema sodbe, v primeru zamude, po preteku paricijskega roka, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. dne dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka sodbo izpodbija v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da gre tožnici višja odškodnina. Sodišče pa bi tožnici moralo priznati vse pravdne stroške.

4. Tožena stranka sodbo izpodbija v ugodilnem delu in sicer iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Navaja, da je ugotovitev sodišča o odgovornosti zavarovanca tožene stranke za prometno nesrečo in posledično škodo zmotna. Nato povzame ugotovitve izvedenca. Sodišče bi pri oceni izvedenih dokazov moralo slediti izpovedi prič A. A. in B. A., ki sta izpovedala, da je tožnica pred njihovim prehitevanjem vklopila desni smerni kazalec, kar je bil razlog, da se je zavarovanec toženke odločil za prehitevanje. Voznik A. A. je imel upravičen razlog, da verjame, da bo tožnica zavila v desno v smeri priključka k stanovanjski hiši na naslovu ... Zato je za prometno nesrečo izključno odgovorna tožnica, ki je kršila prometne predpise na način, da je ob upočasnitvi vožnje vklopila desni smerni kazalec in nato nenadoma zavila v levo ob istočasni vključitvi levega smernega kazalca v trenutku, ko je zavarovanec tožene stranke že prehiteval njeno vozilo. Podrejeno, v primeru, če bi pritožbeno sodišče sledilo mnenju izvedenca C. C., da bi lahko tožnica z vključevanjem desnega smernega kazalca le prispevala k nastanku nevarne prometne situacije, pa pritožnica meni, da je soprispevek tožnice vsaj 70%.

5. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. 154. člen Obligacijskega zakonika (OZ2) v prvem in drugem odstavku določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pravilo o domnevni krivdi v tovrstnih primerih odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora tako zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje, sicer do uporabe 1. odst. 154. člena OZ ne more priti. Če se izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodbe sodišča prve stopnje ne more preizkusiti, saj ta ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče sprejelo izvedensko mnenje izvedenca C. C. (točka 7 obrazložitev sodbe). V točki 6 obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje v bistvenem povzelo izpovedbe tožnice in zaslišanih prič, vendar pa jih nato ni dokazno ocenilo (ocena teh dokazov je popolnoma izostala). Zato pritožbeno sodišče sodbe ne more preizkusiti – ne more odgovoriti na pritožbeno navedbo tožene stranke, ki se nanaša na dokazno oceno prič, saj te dokazne ocene v sodbi ni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 354. člena ZPP obema pritožbama ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno napiše sodbo, ki bo vsebovala vse razloge o odločilnih dejstvih. Ker sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, pritožbeno sodišče te napake glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Poleg tega bo z vrnitvijo zadeve v novo pisanje sodbe zadeva rešena hitreje, kot če bi pritožbeno sodišče razpisalo obravnavo in ponovilo vse že izvedene dokaze. Vrnitev zadeve na prvo stopnjo tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje sklep pritožbenega sodišča vroči obema strankama, nato pa po poteku pritožbenega roka ponovno napiše sodbo (to lahko stori tudi brez razpisa nove glavne obravnave) s popolnimi razlogi o odločilnih dejstvih, to je tudi z razlogi o tem, ali je tožnica vklopila smernik pravočasno pred zavijanjem in kateri smernik je vklopila ter dokazno oceno tudi obrazloži (oceni izpovedbo tožnice in zaslišanih prič).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami