Jedro

ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Pritožnik je kot predstavnik kandidature A.A. za župana Občine Kobilje na tukajšnje sodišče vložil pritožbo v zadevi varstva volilne pravice na podlagi 101. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV). Pritožuje se zoper odločbo Občinskega sveta Občine Kobilje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Občinske volilne komisije z dne 17. 10. 2014 kot neutemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil način glasovanja pri volivcu B.B. zakonit in ni vplival na izid volitev. To utemeljujejo navedbe zapisnika o delu volilnega odbora na lokalnih volitvah dne 5. 10. 2014, podatki volilnega imenika za Občino Kobilje z dne 5. 10. 2014, obrazložitev odločitve občinske volilne komisije (OVK) in v postopku kot priče zaslišane C.C. kot podpredsednica volilnega odbora, D.D. kot članica volilnega odbora in E.E. kot namestnica člana volilnega odbora. B.B. je bil vpisan v volilni imenik pod zap. št. 509 (odvzeta mu je bila poslovna sposobnost, vendar v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-346/02 z dne 10.7.2003 ne tudi volilna pravica), v rubriki namenjeni podpisu volivca pa je podpisana F.F. kot skrbnica. Izpolnjeni so bili tudi vsi pogoji za pravilno osebno in tajno glasovanje volivca, saj je skrbnica pripeljala volivca na volišče po tem, ko je že sama opravila glasovanje. V skladu z 79. členom ZVDZ je bil volivec upravičen tudi do pomoči osebe - skrbnice pri glasovanju, glede na to, da se volivec ni bil sposoben sam podpisati v volilni imenik.

Prav tako je neutemeljen pritožbeni ugovor glede veljavnosti 10 glasovnic, na katerih je volivec glasoval na drugačen način, kot je bilo določeno. Tožena stranka pritrjuje ugotovitvam OVK, da je iz vsake glasovnice jasno razvidno, za katerega kandidata je volivec glasoval in da so te glasovnice bile pravilno štete za veljavne (drugi odstavek 76. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ZVDZ). OVK je po preštetih glasovih ugotovila enak izid glasovanja za župana Občine Kobilje, kot ta izhaja iz zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja volilnega odbora in sicer, da je kandidat A.A. prejel skupaj 208 glasov, G.G. pa skupaj 209 glasov.

Pritožnik v tožbi (pravilno: pritožbi) ponavlja pritožbene ugovore, ki jih je naslovil na toženo stranko v zvezi z glasovanjem volivca B.B. ter v zvezi z veljavnostjo (zlasti dveh) glasovnic na katerih volivci niso glasovali na predpisan način, da so torej zatrjevane nepravilnosti bistveno vplivale na izid glasovanja. Opozarja na pričevanje namestnice člana volilnega odbora E.E., da je pri glasovanju z volivcem B.B.. k zaščitni pregradi – kabini šla tudi njegova skrbnica F.F.. Pri tem se sklicuje na določbo 79. člena ZVDZ, ki določa, da ima volivec, ki zaradi telesne hibe ali ker je nepismen in ne bi mogel glasovati tako kot je predpisano, pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. Ker po mnenju pritožnika iz izpovedbe priče E.E. izhaja, da za pregrado med glasovanjem ni bilo slišati nobene komunikacije, znano pa je, da je skrbnica volivca velika podpornica kandidata G.G., meni, da volivec B.B. ni potreboval pomoči druge osebe in da je bilo glasovanje s pomočjo druge osebe v tem primeru nedovoljeno. Iz zapisnika o delu volilnega odbora tudi ne izhaja, da bi volilni odbor o takšnem načinu glasovanja odločal, sicer bi moral to zapisati v zapisnik. To pomeni, da je bilo delo volilnega odbora pomanjkljivo in malomarno. Glede na tesnost izida volitev pa je lahko imelo vpliv na izid volitev. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana odločba Občinskega sveta Občine Kobilje odpravi, volitve za župana Občine Kobilje razveljavijo in zadeva vrne Občinski volilni komisiji Občini Kobilje v ponoven postopek. Zahteva povračilo stroškov postopka.

Kolikor sodišče ne bi sledilo prvemu predlogu, pa podrejeno predlaga ponoven pregled dveh spornih glasovnic, ki so bile opredeljene za veljavne ter ponovno ugotovitev izida glasovanja. Občinski svet je namreč zavrnil tudi očitek pritožnika, glede veljavnosti teh dveh spornih glasovnic, na katerih je volivec glasoval na drugačen način kot je bilo predpisano v 73. členu ZVDZ. Svojo odločitev je občinski svet pavšalno in nekritično utemeljil na odločitvi OVK, ki se je opirala na navodila DVK, v zvezi z opredelitvijo veljavnosti/neveljavnosti glasovnic za župana. V prvem primeru sta bila obkrožena oba kandidata za župana, pri kandidatu A.A. pa je čez krog oznaka X, v drugem primeru pa na glasovnici ni bila obkrožena nobena številka pred kandidatom za župana, temveč je na koncu predstavitve kandidata za župana G.G. bil z oznako X prekrižan predlagatelj, to je Slovenska ljudska stranka – SLS. Obe glasovnic sta po mnenju pritožnika neveljavni, saj nista bili izpolnjeni tako, da bi bila volja volivca jasno razvidna in omogoča različne razlage volivčeve volje. Glede na vse navedeno pritožnik sodišču predlaga, da ponovno pregleda navedeni sporni glasovnici, se opredeli do teh glasovnic in razsodi tako, da pritožbi ugodi ter izpodbijano odločbo Občinskega sveta Občine Kobilje odpravi ter zadevo vrne Občinski volilni komisiji Občine Kobilje v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na pritožbo pa ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 100. člena ZLV ima vsaka kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Pritožba se lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta, občinski svet pa odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članom občinskega sveta. V skladu z določbo 98. člena ZLV pa se lahko zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vloži ugovor pri občinski volilni komisiji. Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vlivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (prvi odstavek 99. člena ZLV). Citirane določbe se v skladu s 108. členom ZLV smiselno uporabljajo tudi pri volitvah župana, za kar gre v obravnavanem primeru.

Pritožnik v svoji pritožbi zoper odločitev tožene stranke ugovarja, da je pri glasovanju za župana Občine Kobilje, prišlo do nepravilnosti pri volitvah volivca B.B., ker naj ne bi glasoval osebno, pač pa naj bi namesto njega glasovala njegova skrbnica (velika podpornica kandidata za župana G.G.), ki je skupaj z njim vstopila v ograjen prostor na volišču. Po presoji sodišča so pritožnikovi ugovori glede zatrjevanih nepravilnosti neutemeljeni. V zadevi ni sporno, da je volivec B.B. v skladu z veljavno zakonodajo bil vpisan v volilni imenik, glede na to, da mu je bila opravilna sposobnost odvzeta leta 1986 (ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006 je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti). V skladu s 5. členom ZLV pa se glede omejitve izvrševanja volilne pravice na lokalnih volitvah oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica, uporabljajo določbe zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v državni zbor, torej ZVDZ.

Glede na to, da je B.B. imel pravico voliti, sodišče na podlagi podatkov ugotovljenega dejanskega stanja zaključuje, da okoliščine, ki jih zatrjuje pritožnik (da je v volilno pregrado z volivcem vstopila tudi njegova skrbnica), ne dajejo podlage za ugotovitev da ni glasoval osebno in da je namesto volivca glasovala njegova skrbnica. Že dejstvo, da se volivec ni bil sposoben podpisati v volilni imenik, tudi po presoji sodišča kaže na to, da gre za osebo, ki ima na podlagi 79. člena ZVDZ (če je volivec nepismen ali zaradi telesne hibe ne more glasovati tako, kot je določeno v zakonu) pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti in oddati glasovnico. Zato okoliščina, na katero opozarja pritožnik, da ta način glasovanja ni bil posebej zaveden v zapisniku volilnega odbora, po presoji sodišča predstavlja zgolj pomanjkljivost, ki pa na pravilnost glasovanja ni vplivala. Prav tako na zakonitost izvedenega glasovanja nima vpliva zatrjevanje pritožnika, da je veljala skrbnica za podpornico kandidata G.G.. Zato je sodišče pritožbeni ugovor glede nezakonitega glasovanja B.B. zavrnilo kot neutemeljen.

Sodišče je pregledalo tudi vseh 10 glasovnic, na katerih je volivec glasoval na drugačen način, in pritrjuje ugotovitvam OVK in tožene stranke, da je iz vsake glasovnice jasno razvidno za katerega kandidata je volivec glasoval in jih je tudi pravilno šteti za veljavne. To velja seveda tudi za sporni glasovnici, ki ju navaja pritožnik v pritožbi. Na prvi glasovnici, ki je za pritožnika sporna, gre za edini dopusten popravek volivca, ki je v skladu z navodilom naknadno obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata G.G., zaporedno številko pred kandidatom A.A., ki jo je prvotno obkrožil, pa prekrižal. Tudi druga, za pritožnika sporna glasovnica, je bila pravilno upoštevana kot veljavna, glede na t.i. načelo oznake. Na njej je volivec sicer označil kandidata drugače, kot je v navodilu (prekrižal je oznako predlagatelja-SLS), vendar je to storil samo pri enem kandidatu.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 102. v zvezi s 108. členom ZLV ter prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.