- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 438/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.438.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopolnitev izvedeniških mnenj v postopku dedovanjaAli je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je obravnavalo dopolnitev izvedeniških mnenj kot nov dokaz?
- Obveznost plačila predujma za izvedenceAli je nujna dedinja B. B. dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža?
- Pravilnost sklepa sodišča prve stopnjeAli je sklep sodišča prve stopnje, da nujni dedinji ne pripada ničesar več, ker ni dokazala vrednosti darila, preuranjen?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine in njeno vrednost. Navedlo je ugotovitve glede oporoke, dedičev, dednih izjav, pravdnih postopkov P 1313/2013 in II 498/95 ter ugotovitev, da nujna dedinja ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela od pokojnega, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža. Za dediča na podlagi oporočnega dedovanja je proglasilo zapustnikovega sina A. A., banki je naročilo, da po pravnomočnosti dobroimetje na računu zapustnika z obrestmi izplača A. A. Vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo se bo opravila uradoma.
2. Zoper sklep se pritožuje dedinja B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Višje sodišče njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče šteje, da dedinja ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža, ker v postavljenem roku ni plačala zahtevanega predujma. Pojasnjuje, da je po prejemu poziva za založitev predujma sodišče zaprosila za obročno plačilo predujma, prošnjo je obrazložila in dokazala, da v 15-ih dneh denarja za predujem ne more spraviti skupaj. Predlagala je, da sodišče najprej postavi izvedenca A. B. Sodišče je njeno prošnjo zavrnilo, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zavrglo. Meni, da gre v konkretnem primeru za okoliščino, ki jo opredeljuje 153. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče potrebnih znanj za pridobitev ocene vrednosti zapuščine nima. Oceno je treba pridobiti in stroški za izvedbo dokaza bi se lahko plačali iz sredstev sodišča. Nujna dedinja ni rekla, da predujma ne bo plačala, prosila je le za obročno plačilo. Ne gre za to, da vrednosti ni dokazala. Gre za to, da v postavljenem roku ni plačala celotnega predujma.
3. Oporočni dedič v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V konkretni zadevi je bila potrebna določitev izvedencev zaradi ugotovitve vrednosti darila nujni dedinji B. B. in ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine. Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
6. Zaključek sodišča prve stopnje, da nujni dedinji na podlagi oporočnega dedovanja iz naslova nujnega deleža ne pripada ničesar več, ker ni dokazala, da je vrednost darila, ki ga je prejela od pokojnega, manjša od vrednosti pripadajočega ji nujnega deleža, je preuranjen, saj sodišče dokaza z izvedencem ni dokončalo.
7. Iz navedenega razloga je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ravnati v skladu z napotki, ki jih je Višje sodišče navedlo že v sklepu I Cp 3386/2014 z dne 21. 1. 2015. Nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Sodišče druge stopnje le še opozarja, da je npr. izvedenec F. že opravil cenitev tudi na dan 21. 10. 1992 (trenutek zapustnikove smrti). Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o dedovanju (ZD).