Jedro

V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika in sklenilo, da trpi sam svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je tožena stranka zavrnila zahtevek tožnika za obnovo postopka z odločbo z dne 20.7.1998, ki jo je tožnik prejel 15.7.1998 in zoper njo dne 23.7.1998 vložil ugovor, ker pa tožena stranka o ugovoru ni odločila, je tožnik 17.11.1999 vložil na sodišče tožbo za razveljavitev odločbe prve stopnje v skladu z določbo 105. člena Zakona o delovnih razmerjih. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da je pooblaščenec tožnika prejel drugostopno odločbo tožene stranke dne 17.11.1998, torej isti dan, kot je vložil tožbo zaradi molka organa. V času, ko je vložil tožbo, pooblaščenec tožnika še ni vedel za drugostopenjsko odločbo tožene stranke, ker je pošto prejel kasneje, kot je vložil tožbo. Meni, da je z dopolnitvijo zahtevka tekom postopka ravnal v skladu z zakonskimi določili in sodno prakso, ki dovoljuje takšno dopolnitev, v primeru da drugostopenjski organ ne odgovori v roku 30 dni po prejemu ugovora. Tožnik si je namreč rok za dopolnitev tožbenega zahtevka pridobil s pravočasno vložitvijo tožbe zoper odločbo prve stopnje. Tožnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2 odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) in pravilno uporabo materialnega prava, kot to določa 350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Zmotno je stališče tožeče stranke, da delavec, ki je že vložil tožbo zaradi molka organa, ni več dolžan varovati rokov, v kolikor delodajalec po vložitvi tožbe odloči o ugovoru delavca. Pogoje za sodno varstvo določa 83. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki določa, da mora delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa delodajalca v 15-ih dneh po prejemu odločitve zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču (1. odst.). Tožnik oz. njegov pooblaščenec je prejel dokončno odločitev pristojnega organa dne 17.11.1998, torej istega dne, kot je vložil tožbo na sodišče zaradi molka organa. Namesto, da bi tožbo razširil v roku 15 dni od prejema dokončnega sklepa je to storil šele dne 13.10.1999, torej skoraj po enem letu, odkar mu je bil vročen dokončen sklep. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo in tožbo zavrglo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, za kar je imelo podlago v določbi 165. člena ZPP.

Določbe ZTPDR je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).