Jedro

V nepravdnem postopku je temeljno pravilo glede stroškovne odločitve, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Takšno pravilo temelji na naravi nepravdnega postopka, v katerem ne gre za to, katera stranka bo v njem uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij.

V konkretnem primeru stroškovne odločitve ne gre za uresničitev skupnega interesa udeležencev. Da bi predlagateljica lahko dosegla spremembo nepravilne stroškovne odločitve, je morala vložiti pritožbo. Pri uveljavitvi svoje pravice do pritožbe je bila uspešna, pri tem pa so ji nastali stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zavrže predlog za dopolnitev sklepa.

Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici povrniti stroške pritožbe v znesku 82,50 EUR v roku 15-tih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagateljici, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške nepravdnega postopka v znesku 703,55 EUR.

2. Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrže predlog nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče spregledalo, da se v primerih, ko izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika predloga, lahko zahteva povrnitev stroškov v 15-tih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Sklep o ustavitvi postopka N 17/2014 je prvostopenjsko sodišče izdalo že 6.2.2015, predlog nasprotnega udeleženca pa je bil vložen šele 19.4.2016, torej prepozno. Predlog bi bil vložen prepozno tudi v primeru, če bi šteli, da je nasprotni udeleženec stroške postopka priglasil že prej. V tem primeru bi moralo sodišče o stroških odločiti že v sklepu o ustavitvi postopka, v nasprotnem primeru pa bi moral nasprotni udeleženec v 15-tih dneh od prejema sklepa vložiti predlog za njegovo dopolnitev, česar pa ni storil. 3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Glede stališča predlagateljice, da naj bi stroške zahteval prepozno, navaja, da v nepravdnem postopku ne veljajo tako stroga pravila, kot to velja po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). V nadaljevanju odgovora prereka stroške, katerih povrnitev zahteva predlagateljica v pritožbi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predlagateljica vložila predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam ID 001 k. o. X in ID 002 k. o. X. Zaradi umika predloga je prvostopenjsko sodišče s sklepom N 17/2014-21 z dne 6.2.2015 postopek ustavilo. S sklepom pa ni odločilo o stroškovnem zahtevku nasprotnega udeleženca z dne 3.2.2015. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v znesku 703,55 EUR, potem, ko je dne 19.4.2016 prejelo poziv nasprotnega udeleženca na odločitev.

6. Položaj, ko sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma predlogih strank, o katerih bi moralo odločiti s sklepom ureja določilo 325. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V primeru takšnega položaja lahko stranka v 15-tih dneh od prejema sklepa predlaga sodišču, naj sklep dopolni. Nasprotni udeleženec je sklep o ustavitvi postopka prejel 11.2.2015, predlog za njegovo dopolnitev pa je vložil 19.4.2016, torej prepozno. Prepozen predlog za dopolnitev sklepa bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči (drugi odstavek 325. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nepravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je nasprotnemu udeležencu prisodilo stroške postopka na podlagi prepoznega predloga za dopolnitev sklepa. Glede na navedeno je bilo zato treba izpodbijani sklep razveljaviti in zavreči predlog nasprotnega udeleženca za dopolnitev sklepa o ustavitvi postopka s stroškovno odločitvijo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Obravnavani postopek je nepravdni postopek, v nepravdnem postopku pa je temeljno pravilo glede stroškovne odločitve, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Takšno pravilo temelji na naravi nepravdnega postopka, v katerem ne gre za to, katera stranka bo v njem uspela, ampak je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. V konkretnem primeru stroškovne odločitve ne gre za uresničitev skupnega interesa udeležencev. Da bi predlagateljica lahko dosegla spremembo nepravilne stroškovne odločitve, je morala vložiti pritožbo. Pri uveljavitvi svoje pravice do pritožbe je bila uspešna, pri tem pa so ji nastali stroški, vendar ne v zahtevanem znesku. Pripada ji strošek nagrade za odvetniško storitev vložitve pritožbe (tar. št. 3210 Odvetniške tarife, OT). Pri tem je treba upoštevati kot vrednost predmeta odvetniške storitve sporni znesek 703,55 EUR, kar pomeni, da ji za pritožbo pripada nagrada v znesku 68,80 EUR. Navedenemu znesku je treba prišteti še pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade oziroma 13,70 EUR (tar. št. 6002 OT). Pritožbeno sodišče pa predlagateljici ni priznalo strošek nagrade po tar. št. 2100 (nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva), saj se ta nagrada všteva v nagrado za postopek s pravnim sredstvom in materialni strošek za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000, saj predlagateljica tega zneska ni preverljivo specificirala. Ker je predlagateljica uspela v pritožbenem postopku, ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške v skupnem znesku 82,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.