Jedro

Ob ugotovitvi, da za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, je podana odškodninska odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Ta razlika pripada delavcu kot odškodnina za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino za čas od septembra 2004 do aprila 2008 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 1. točke izreka. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 2.704,70 EUR, v 8 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila pod izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožena stranka vztraja pri tem, da tožniku razlike v plači ne gredo, saj v času do rednega prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga ni delal in zato ni upravičen do razlike v plači. Po rednem prenehanju delovnega razmerja iz poslovnih razlogov (pravilno odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) pa sploh ne more biti upravičen do razlike, kljub temu, da je sodišče v pravnomočnem postopku ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz razloga, ker je bil tožnik sindikalni zaupnik. Tožena stranka je šele naknadno ugotovila, da sindikat K. ni podal zahteve za hrambo statuta, kar pomeni, da ta sindikat kot pravna oseba ne obstaja. Sodišče bi to moralo upoštevati, ali pa vsaj prekiniti postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke prereka navedbe tožene stranke v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da je pravno pomembno le, da je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi, sicer pa je sodišče predlog za obnovo postopka zavrglo. Navaja, da trditev, da sindikat v podjetju K., katerega sindikalni zaupnik je bil, ni obstajal, je neresnična in nima nobene materialne podlage. Res je, da Zakon o reprezentativnosti sindikatov ureja osnove organiziranosti sindikata, vendar to ne pomeni, da mora biti vsak sindikat pravna oseba. Ob taki razlagi bi večina delavcev manjših podjetij ostala brez sindikalne zaščite, saj je praktično nemogoče, da bi se v podjetju s pet ali deset zaposlenimi formiral sindikat, ki bi imel status pravne osebe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 206/2010 z dne 25. 5. 2010 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v nadaljnjem postopku odpravilo podano absolutno bistveno kršitev določb postopka in v zadevi ponovno odločilo, tako da je zahtevku tožnika v celoti ugodilo.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik vtoževal plačilo odškodnine za čas od 7. 9. 2004 do 30. 4. 2008, razen za obdobja, ko je bil zaposlen pri drugih delodajalcih.

S pravnomočno sodbo opr. št. Pdp 483/2005 je sodišče ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ter mu priznalo odškodnino za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja (zaradi razlike v plači med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom) do 6. 9. 2004. V nadaljevanju je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je bila tudi pravnomočno razveljavljena. Zadeva se je vodila pod opr. št. Pdp 1503/2005, na kar je tožena stranka tožniku tudi redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je bila tudi pravnomočno razveljavljena s sodbo opr. št. Pdp 1502/2005. Pravna podlaga za vtoževani zahtevek predstavlja ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga, to pa predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavca v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Ta razlika pripada delavcu kot odškodnina za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožnik ni upravičen do razlike v plači, ker v času do prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga ni delal, po rednem prenehanju delovnega razmerja pa ne more biti upravičen do plače, ker se je izkazalo, da pri toženi stranki ne obstaja sindikat kot pravna oseba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za sporno obdobje, ker je bila s pravnomočnimi sodnimi odločbami ugotovljena nezakonitost odpovednega razloga, nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik ni opravljal dela iz razlogov na strani tožene stranke, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni upravičen do povračila škode, ker ni delal. Dejstvo, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka v zadevi opr. št. Pd 112/2005 (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) je nerelevantno, saj je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 319/2009 predlog za obnovo postopka pravnomočno zavrglo.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini razlike med plačo tožnika za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker v zadevi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške in ker s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).