Jedro

Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Po presoji sodišča tožena stranka zgoraj navedene presoje ni izvedla oziroma je njena presoja protispisna, saj svoje odločitve o verjetnosti prosilčevega uspeha v odškodninskem postopku zoper odvetnika ni oprla na razloge, ki bi utemeljevali njeno odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 443/2022 z dne 11. 8. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev odškodninske tožbe zoper odvetnika A. A. zaradi kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje, kot neutemeljen zavrnila.

2. Odločitev je oprla na ugotovitev, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz pravnega mnenja izvajalca brezplačne pravne pomoči, odvetnika B. B., z dne 29. 6. 2022 namreč izhaja, da je v konkretnem primeru prvi predpogoj za sodno uveljavljanje odškodnine zoper odvetnika ugotovljena kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, o čemer odloča Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju OZS). Prosilec je prošnji priložil sklep Disciplinskega tožilca OZS, opr. št. 1258/2020 z dne 11. 7. 2022, s katerim je bila njegova prijava zoper odvetnika A. A. zavržena, ker iz prijave ni mogoče sklepati, da je odvetnik kršil dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot disciplinsko kršitev po Statutu OZS. V tem sklepu (in predhodnih) je bilo prosilcu še pojasnjeno, da ima v primeru, če mu je zaradi odvetnikovega zastopanja nastala škoda, možnost uveljavljati odškodninski zahtevek iz naslova odgovornosti pri zavarovalnici, hkrati pa so mu bili tudi posredovani podatki o zavarovalni polici. Na podlagi navedenega in tehtanja kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh v zaprošeni zadevi, tožena stranka ugotavlja, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z odškodninsko tožbo zoper odvetnika manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel, zato organ za BPP ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

3. Pri dodelitvi BPP morata biti kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidena pogoja, in sicer tako materialni, kot tudi vsebinski pogoj. Ker prosilec ne izpolnjuje prej navedenega pogoja, se toženi stranki ni bilo treba ukvarjati z vsebinskim pogojem iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in prosilčevim materialnim položajem ter je bilo treba odločiti, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

4. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi kršitve ustavnih pravic.

5. Sklicuje se na Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 622 / 2021 z dne 22. 3. 2022, s katerim je sodišče zavrglo odškodninsko tožbo zaradi procesne napake odvetnika A. A., ker ob vložitvi tožbe ni predložil dokaza za poskus mirne izvensodne rešitve spora. Prav tako tožena stranka zmotno in napačno navaja, da disciplinski tožilec pri OZS ni ugotovil kršitev v dejanjih odvetnika A. A. Dejstvo je, da disciplinski tožilec pri OZS o zadevnih kršitvah odvetnika A. A. niti ni odločal, saj bi to bilo v nasprotju s Pravilnikom OZS, kar je podrobno pojasnil v svojem sklepu opr. št. 1258/2020 z dne 11. 7. 2022. Tožena stranka sklepa ni razumela, prikriva pa ugotovitev disciplinskega tožilca pri OZS, da je za ugotavljanje tovrstnih prekrškov pri opravljanju odvetniške službe pristojno izključno sodišče in ne OZS, dodatno je zoper tovrstne kršitve odvetnika možno vložiti pri odgovorni zavarovalnici škodni zahtevek, kar je tožeča stranka tudi že storila. Vložitev škodnega zahtevka pri odgovorni zavarovalnici pa oškodovancu, to je tožniku, ne preprečuje vložitve odškodninske tožbe zoper odvetnika pri pristojnem sodišču. 6. Z nepravilnim in malomarnim ugotavljanjem dejanskega stanja je tožena stranka bistveno kršila pravila in zadevno zakonodajo, predvsem ZBPP, ker ji je bila že ob vložitvi prošnje predložena vsa uradna dokumentacija ter dokazila glede upravičenosti prosilca do priznanja BPP. Zaradi očitanih kršitev tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno razveljavi.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po prvem in drugem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V primeru ko taka očitnost ni podana, pa mora organ (v omejenem obsegu) opraviti vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnost (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

10. Po presoji sodišča tožena stranka zgoraj navedene presoje ni izvedla oziroma je njena presoja protispisna. Tožena stranka, ki je odločitev o verjetnosti prosilčevega uspeha z odškodninsko tožbo zoper odvetnika vezala na Sklep Disciplinskega tožilca OZS, opr. št. 1258/2020 z dne 11. 7. 2022, je namreč spregledala, da je bila tožnikova prijava OZS zavržena zato, ker ni bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik kršil svojo dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot disciplinsko kršitev po Statutu OZS. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja pojasnilo, da disciplinski postopki pri OZS niso namenjeni ocenjevanju strokovnosti dela odvetnikov, zaradi tega se OZS ne more opredeljevati do tega ali je odvetnik ustrezno kvalitetno zastopal stranko ali ne in da disciplinski postopki niso namenjeni ugotavljanju morebitne odškodninske odgovornosti odvetnika ter določanju višine odškodnine, ker se ta vprašanja lahko razrešujejo izključno v okviru pravdnega ali drugega ustreznega postopka pred pristojnim sodiščem. Iz obrazložitve sklepa izhaja tudi napotitev prijavitelja, če mu je zaradi odvetnikovega zastopanja nastala škoda na uveljavljanje odškodninskega zahtevka pri odgovornostni zavarovalnici. Iz obrazložitve sklepa izhaja tudi, da je mogoče o disciplinski kršitvi govoriti takrat, ko se odvetniku očitajo kršitve dolžnosti, taksativno naštete v 77.a in 77.b členu Statuta OZS, teh kršitev pa prijavitelj (tožnik) ni zatrjeval. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja tudi pojasnilo tožniku, da sklep o zavrženju tožbe kot nepopolne ne predstavlja ovire za vložitev nove tožbe, obenem pa je bil tožnik opozorjen na tri mesečni zastaralni rok iz 367. člena Obligacijskega zakonika.

11. Ob upoštevanju navedenega povzetka sklepa, tožena stranka po presoji sodišča svoje odločitve o verjetnost prosilčevega uspeha v odškodninskem postopku ni oprla na razloge, ki bi utemeljevali njeno odločitev, zato je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji in četrti odstavek istega člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti ter verjetnost prosilčevega uspeha v postopku ponovno preizkusiti ter pri tem upoštevati tudi ugotovitve OZS, Disciplinskega tožilca, v sklepu z dne 11. 7. 2022, ki se nanašajo na zastaralni rok in ugotovitev, ki prav tako izhaja iz obrazložitve sklepa OZS, da odvetnik prijavitelja (tožnika) v času, ko je bil le ta pozvan k predložitvi potrdila o poskusu mirne rešitve spora, ni več zastopal in nato ponovno presodila, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.