Jedro

Inšpekcijski organ je svojo odločitev o izreku denarne kazni in grožnji z novo denarno kaznijo oprl na lastno zaznavanje stanja na kraju samem, drugostopenjski organ pa se je pri tem skliceval tudi na ob tej priložnosti posnete fotografije. S takim ravnanjem je bilo tožniku onemogočeno, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa izreče o ugotovitvah prvostopenjskega organa glede dejstev in okoliščin, pomembnih za izdajo sklepa o izvršitvi izrečene denarne kazni in o določitvi nove denarne kazni, konkretno o tem, da obveznost iz inšpekcijske odločbe zaradi neizpolnitve še ni prenehala, čeprav sam trdi drugače.

Izrek

Tožbi se deloma ugodi, sklep Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano št. 0611-1576/2009-38 z dne 7. 1. 2011 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti 350 EUR stroškov postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnik v roku 3 dni po njegovi vročitvi dolžan plačati denarno kazen v višini 1000 EUR, zagroženo s sklepom istega organa z dne 3. 11. 2010. Poleg tega mu je zagrozila z novo denarno kaznijo v višini 1000 EUR, če do 28. 2. 2011 ne bo izvršil obveznosti, naloženih z inšpekcijsko odločbo št. 0611-1576/2009-9. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bil tožniku s sklepom z dne 3. 11. 2010 določen rok 7. 12. 2010, do katerega mora izvršiti obveznosti iz omenjene inšpekcijske odločbe, s katero mu je bilo naloženo, da za tam navedena kmetijska zemljišča v k.o. ... pridobi s strani lastnika dovoljenje za uporabo teh zemljišč in uvede postopek za pridobitev odločbe za agromelioracijo na teh zemljiščih ali vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, s tem da v celoti odstrani vneseno zemljino in odpadni gradbeni material. Ker je kmetijski inšpektor ob kontrolnem pregledu 6. 1. 2011 ugotovil, da tožnik ni izpolnil svoje obveznosti, saj je na omenjenih površinah še vedno nasut material v istem obsegu, kot je bilo to ugotovljeno 29. 10. 2010, je bilo treba uporabiti izrečeni prisilni ukrep z denarno kaznijo in zagroziti z novim prisilnim ukrepom.

Upravni organ druge stopnje je z odločbo v 1. točki izreka zavrnil tožnikovo pritožbo zoper omenjeni sklep, v 2. točki pa je zavrnil njegov predlog, da se omenjeni prvostopenjski sklep izreče za ničnega. V zvezi s slednjim je iz obrazložitve razvidno, da je neutemeljeno tožnikovo stališče, da je izpodbijani sklep izdan brez izvršilnega naslova in da je zato neizvršljiv. V tem primeru namreč ni podan ničnostni razlog iz 3. točke 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ne drži pa niti to, da je bil sklep izdan brez izvršilnega naslova, saj je bila tožniku z odločbo kmetijskega inšpektorja št. 0611-1576/2009-9 z dne 19. 8. 2009, ki mu je bila vročena 5. 9. 2009, naložena ureditev kmetijskih zemljišč z naštetimi parcelnimi številkami v k.o. ... zaradi degradacije, nedovoljenega vnosa gradbenega materiala in zemljine.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep ničen. Izdan je bil brez izvršilnega naslova, zato izvršitev ni možna. Inšpekcijski organ bi ga moral zaslišati in opraviti ogled, saj je inšpekcijo očitno opravljal na drugih nepremičninah, zato je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno predvsem v zvezi z vprašanjem, kdo je navozil material in kaj je njegova vsebina in na kateri parceli se ta nahaja. Na njegovih nepremičninah je namreč vzpostavljeno prejšnje stanje, saj se na njih nahaja barjanska črnica vse do glinene podlage v sestavi tal. Zato ni potrebe po vodenju postopka izvršbe. Predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi odpravi upravna akta obeh stopenj, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je deloma utemeljena.

Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, je bila tožniku 19. 8. 2009 izdana odločba št. 0611-1576/2009-9, s katero mu je bilo naloženo, da na tam naštetih kmetijskih zemljiščih v k.o. ... pridobi s strani lastnika dovoljenje za uporabo teh zemljišč in uvede postopek za pridobitev odločbe za agromelioracijo na teh zemljiščih ali da vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, tako da v celoti odstrani vneseno zemljino in odpadni gradbeni material. Rok za izvršitev obveznosti je bil določen do 5. 10. 2009. Upravni organ je 23. 10. 2009 izdal sklep o dovolitvi izvršitve navedene inšpekcijske odločbe, določil naknadni rok za izpolnitev obveznosti do 15. 12. 2009 in tožniku v nasprotnem primeru zagrozil, da bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v višini 700 EUR. Ta kazen je bila naložena v plačilo s sklepom 22. 6. 2010, v njej pa je bilo tožniku zagroženo z novo denarno kaznijo v višini 1000 EUR, če do 20. 7. 2010 ne bo izvršil inšpekcijske odločbe. Ker tožnik niti v tem roku ni izvršil obveznosti, je bil izdan sklep z dne 3. 11. 2010, v katerem mu je bilo naloženo plačilo denarne kazni v višini 1000 EUR iz sklepa z dne 22. 6. 2010, zagrožena pa mu je bila nova denarna kazen v enaki višini, če do 7. 12. 2010 ne bo izvršil naloženih obveznosti iz inšpekcijske odločbe. Ker je upravni organ ob inšpekcijskem pregledu 6. 1. 2011 ugotovil, da je stanje na zemljiščih nespremenjeno, je izdal izpodbijani sklep.

Glede na navedeno je tožbeno stališče o tem, da je bil izpodbijani sklep izdan brez izvršilnega naslova, očitno neutemeljen.

Prav tako je neutemeljeno tožbeno stališče, da je izpodbijani sklep ničen, ker da izvršitev ni mogoča. Pri tem se sodišče v celoti sklicuje na razloge drugostopenjske odločbe, s katero je upravni organ zavrnil tožnikov predlog za izrek ničnosti izpodbijanega sklepa (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba v zvezi z zavrnitvijo tožnikove zahteve za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 7. 1. 2011 (2. točka izreka drugostopenjske odločbe z dne 11. 2. 2011), ni utemeljena, jo je v tem delu zavrnilo (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Po mnenju sodišča pa je utemeljen tožbeni očitek, da bi moral inšpekcijski organ pred izdajo sklepa tožniku dati možnost, da se v zadevi izjavi. V zadevi je namreč sporno, ali je tožnik izpolnil obveznost, naloženo z omenjeno inšpekcijsko odločbo.

Sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je kmetijski inšpektor 6. 1. 2011 opravil inšpekcijski pregled in ugotovil, da je stanje na spornih zemljiščih nespremenjeno, to pa je dokumentiral tudi s fotografijami, ki so priloga zapisnika. Iz odredbe o vročanju izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil tožniku navedeni zapisnik vročen skupaj z izpodbijanim sklepom. V pritožbi je tožnik nato navajal, da je na zadevnih nepremičninah vzpostavljeno prejšnje stanje, da se na navedenih zemljiščih nahaja barjanska črnica in da bi ga moral inšpekcijski organ zaslišati ter izvesti ogled kraja, ker je bila očitno inšpekcija opravljena na drugih nepremičninah. Pritožbeni organ je te navedbe zavrnil, ker da je bilo z inšpekcijskim pregledom 6. 1. 2011 brez prisotnosti stranke ugotovljeno, da so površine še vedno nasute v istem obsegu, kot je bilo ugotovljeno že dne 29. 10. 2010, in da je bilo to ustrezno dokumentirano s fotografijami, ki so priloga zapisnika.

Iz navedenega izhaja, da je inšpekcijski organ svojo odločitev o izreku denarne kazni in grožnji z novo denarno kaznijo oprl na lastno zaznavanje stanja na kraju samem, drugostopenjski organ pa se je pri tem skliceval tudi na ob tej priložnosti posnete fotografije. S takim ravnanjem je bilo tožniku onemogočeno, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa izreče o ugotovitvah prvostopenjskega organa glede dejstev in okoliščin, pomembnih za izdajo sklepa o izvršitvi izrečene denarne kazni in o določitvi nove denarne kazni (4. odstavek 146. člena ZUP), konkretno o tem, da obveznost iz inšpekcijske odločbe zaradi neizpolnitve še ni prenehala, čeprav sam trdi drugače. Na tej podlagi bi upravni organ lahko tudi razčistil vprašanje, ali tožnik govori o stanju na zemljiščih, ki so bila predmet inšpekcijske odločbe ali morebiti o katerih drugih zemljiščih na tem območju. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba zoper sklep z dne 7. 1. 2011 utemeljena, ji je v tem obsegu zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo v tem delu vrnilo v ponovni postopek (3. odstavek istega člena). V ponovljenem postopku bo moral upravni organ tožniku dati možnost, da se izjavi v zvezi z zatrjevano izpolnitvijo obveznosti, ugotoviti, ali se te trditve nanašajo na zemljišča iz inšpekcijske odločbe, nato pa ponovno odločiti o morebitni izterjavi in o določitvi nove denarne kazni.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). V obravnavanem primeru je bila tožba sicer deloma zavrnjena, vendar pa so stroški zanjo enaki, kot če bi ji bilo ugodeno v celoti. Sodišče je zato tožniku priznalo vse priglašene stroške.

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z določbo 5. člena Pravilnika se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožnikom ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če bi v postopku nastali tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).