Jedro

Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju, opr. št. D 68/2003 z dne 5.10.2005 pod točko a) izreka ugotovilo obseg zapuščine, in sicer: da v zapuščino spada nepremičnina vl. št. ... k.o. L., kjer so vpisane parc. št. ... in nepremičnine vl. št. ... k.o. B., kjer so vpisane parc. št ... in depozit na hranilni knjigi B. V., bančna skupina N., št. ... saldom 860.642,84 SIT in natekle obresti ter gotovina v znesku 1.600.000,00 SIT in invalidski voziček z akumulatorjem. Dalje je ugotovilo, kdo so dediči I. dednega reda, čisto vrednost zapustnikovega premoženja, da je zapustnik z oporoko z dne 20.7.2000 določil oporočnega dediča in volilojemnike ter volila in da so zakoniti dediči oporoko zapustnika priznali, da se je oporočni dedič priglasil k dedovanju po oporoki in so volilojemniki volilo sprejeli. Pod točko b) izreka sklepa je razglasilo oporočnega dediča in volilojemnike ter povzelo dedni dogovor in pod točko c) odredilo zemljiškoknjižne vpise.

Zakonita dedinja I. dednega reda oziroma volilojemnica S. G.-Z. je s pravočasno pritožbo izpodbijala navedeni sklep sodišča prve stopnje. Navajala je, da je v delu izreka sklepa prve stopnje, v katerem je ugotovljen obseg zapuščine zapustnika, je pri nepremičnini vl.št. k.o. L. vpisana tudi parc. št. ..., ki pa ne spada v zapuščinsko maso pokojnika, ker je sama to parcelo kupila od svojega brata R. G. na podlagi prodajne pogodbe z dne 8.7.2002 za vrednost kupnine 7.000 DEM. Z isto pogodbo je takrat poleg parcele št. ... kupila od brata še parceli št. ... in ... k.o. L., ki so v naravi zemljišče ob gozdu (...), parkirni prostor, ki se nahaja neposredno pred njeno hišo (78/2) in parcela, ki se drži parc. št. .... Šele ob sprejemu sklepa o dedovanju je ugotovila, da parc. št. ... ni vpisana v zemljiški knjigi na njeno ime. Prodajalec, R. G., je od pokojnega očeta po materini smrti dobil kot darilo navedeno parcelo in ni bil vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo, prav tako pa je to parcelo kmalu po prejetem darilu prodal njej, zato se mu ni zdelo smiselno, da za tako kratek čas predlaga vpis v zemljiško knjigo. To je bil razlog, da je bil zapustnik ves čas formalni lastnik te parcele in in je zato ob njegovi smrti ta parc. št. ... spadala v zapuščino po pokojnem očetu. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje pod točko 1. spremeni tako, da pri navedbi parcelnih številk pri vl. št.... k.o. L.izpusti parc. št.... in da se ji dovoli vpis lastninske pravice na njeno ime za to parc. št. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dediči sklenili dedni dogovor 3.10.2005, po katerem je oporočni dedič M. G. med drugim podedoval tudi parc. št.... vl.št. ... k.o. L., ki je spadala v zapuščino po pokojnem G.G., kar vse izhaja iz izpodbijanega sklepa pod tč.a) izreka.

V sklepu o dedovanju z dne 5.10.2005 je bil povzet dedni dogovor o delitvi zapuščine, ki so ga sklenili vsi dediči. Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijane sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) možna tožba na razveljavitev sodne poravnave. Tožbo je mogoče vložiti iz razlogov zmote, sile ali zvijače pri sklenitvi dednega dogovora, pritožnica smiselno v pritožbi zatrjuje zmoto glede obsega zapuščine, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

S pritožbo torej ni mogoče izpodbijati sklepa o dedovanju v obravnavanem primeru, mogoče bi ga bilo izpodbijati le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju. Pritožba pa nima teh trditev, zaradi katerih bi bilo mogoče izpodbijati napadeni sklep, zato je neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi čl. 353 ZPP v zv. s čl. 366 ZPP v zv. s čl. 163 Zakona o dedovanju (ZD).