Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za začasnega skrbnika zapuščine pokojnega R.P. določilo R.L. Nadalje je sodišče sklenilo, da se skrbniku izroči ključe vhodnih vrat zapustnikove stanovanjske hiše in garažnih vrat, ki jih skrbnik prevzame pri sodnem izvršitelju ter da se o postavitvi začasnega skrbnika zapuščine obvesti CSD, ki lahko postavi drugega skrbnika.
Zoper navedeni sklep se pritožuje zapustnikova sestra in zakonita dedinja J.L. Za pritožbo ni sporno dejstvo, da je začasni skrbnik zapuščine potreben, ne strinja pa se dedinja z osebo, ki jo je sodišče izbralo, saj po njenem mnenju ne gre za nepristransko osebo, vredno zaupanja vseh dedičev. V pritožbi dedinja sicer pritrjuje ugotovitvi sodišča, da je na naroku soglašala s predlogom dedinj E. in M.K. o postavitvi R.L. za začasnega skrbnika, vendar pa se je nato pravočasno premislila in svoje strinjanje preklicala. Po izvedenem naroku v predmetni zapuščinski zadevi je namreč pritožnica prejela pripravljalno vlogo dedinje M.K. iz pravdne zadeve zaradi ugotovitve obstoja oporoke, v kateri slednja nastopa kot tožnica, pritožnica pa kot ena izmed toženih strank. Iz te pripravljalne vloge je razvidno, da je kot priča v postopku predlagan tudi R.L., ki je poleg tega tudi sorodnik izvenzakonskega partnerja M.K. Ta dejstva po mnenju pritožbe kažejo na to, da bi bil R.L. pri izvajanju funkcije začasnega skrbnika zapuščine gotovo pristranski. To izhaja tudi iz dejstva, da sta drugi dve dedinji z njim v tesnih prijateljskih odnosih, saj sta se z njim že pred njegovim imenovanjem za skrbnika pogovarjali o podrobnostih glede izvajanja skrbništva nad zapuščino in s tem nanj vplivali. Sodišče je po mnenju pritožbe tudi kršilo načelo enakopravnega obravnavanja strank, saj je vse druge predloge glede začasnega skrbnika zavrnilo zgolj zaradi nasprotovanja dedinj, pri postavitvi R.L. pa tega kriterija ni upoštevalo. Pritožba je mnenja, da je dedinja pravočasno spremenila svojo odločitev, pri čemer ni bistveno, da v svoji vlogi ni izrecno navedla, da je za okoliščine, zaradi katerih si je premislila, izvedela šele po zaslišanju, kar zlasti velja za dogovarjanja med R.L. in drugima dvema dedinjama, za katere je pritožnica izvedela šele s prejemom njune vloge z dne 24.03.2011. Sodišče je pritožnico celo pozvalo, naj na navedeno vlogo odgovori. Po mnenju pritožbe bi moralo sodišča zaradi vsega navedenega predlog za postavitev R.L. zavrniti oziroma bi jo moralo pred odločitvijo vsaj še enkrat zaslišati, česar pa ni storilo in je s tem kršilo določbo 192. člena ZD.
Pritožba ni utemeljena.
Po splošno sprejetem stališču sodne prakse (1) sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije, zato pritožbene navedbe niso uspele omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča. Slednje je v predmetni zapuščinski zadevi namreč pravilno opravilo narok, kot to določa 192. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), na katerem je zaslišalo vse tri dedinje, ki so se strinjale s postavitvijo R.L. za začasnega skrbnika zapuščine. Pritožnica je naknadno, po opravljenem naroku, sodišču z vlogo sporočila, da si je premislila, pri čemer je kot razloge za dvom v pristranskost R.L. navedla iste razloge, kot jih ponavlja v pritožbi. V svoji vlogi pritožnica ni navedla, da bi za te okoliščine izvedela šele po zaslišanju, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. V pritožbi dedinja pojasnjuje, da je izvedela, da je R.L. predlagan kot priča v pravdnem postopku, šele s prejemom pripravljalne vloge, ki jo je prejela po zaslišanju v tem zapuščinskem postopku. Spisovni podatki to pritožbeno trditev potrjujejo, kljub temu pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne vpliva na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da je R.L. predlagan kot priča, še ne pomeni, da bi bil kot skrbnik zapuščine pristranski do pritožnice, poleg tega pa je bil kot priča že zaslišan tudi v postopku zaradi motenja posesti. V zvezi s samim dejstvom daljnega sorodstva R.L. z izvenzakonskim partnerjem M.K. pritožnica ne navaja, da ji ta okoliščina ni bila poznana že na naroku v zapuščinskem postopku, pa tudi sicer to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da R.L. ni nepristranska oseba. Tretji razlog, ki ga pritožba navaja kot razlog za dvom v nepristranskost postavljenega začasnega skrbnika, in sicer vloga E. in M.K. (list. št. 198) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje takih dogovorov oziroma vplivov drugih dveh dedinj na predlaganega začasnega skrbnika zapuščine, kot skuša prikazati pritožba. Začasni skrbnik zapuščine je po določbi 131. člena ZD zakoniti zastopnik vseh dedičev, njegova naloga pa je zavarovanje zapuščine in njena ohranitev v korist vseh dedičev. Med dedinjami pri tem, glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, ni bilo sporno, da je sodelovanje skrbnika v predmetni zadevi potrebno, zlasti zaradi rednega upravljanja nepremičnega premoženja, ki spada v zapuščino (vzdrževanja, obdelovanja in preprečevanja škode na njem). Naloge začasnega skrbnika že po svoji naravi torej niso takšne, da bi lahko pripeljale do škode za posameznega dediča. Poleg tega pa pritožba zanemarja dejstvo, da je začasni skrbnik zapuščine, ki ima položaj skrbnika za posebne primere po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pod nadzorom skrbstvenega organa, ki ga lahko tudi razreši in postavi drugega skrbnika, kar je bilo pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče glede na vse navedeno pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je R.L. primerna oseba za izvajanje funkcije skrbnika zapuščine, česar pritožbene navedbe niso uspele izpodbiti.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še z vidika uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, vendar jih ni zasledilo, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo dedinje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
op. št. 1: Glej odločbe VSK sklep I Cp 363/2005, VSL sklep I Cp 591/2010 in VSL sklep II Cp 769/2009.