Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje sestavin iz četrtega odstavka 367b. člena ZPP. Zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je tožnica v osebnem stečaju, stečajni upravitelj pa vložene tožbe ni odobril. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, in sicer zaradi bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Od odločitve Vrhovnega sodišča pričakuje odgovor na pomembno pravno vprašanje. Povzema razloge nižjih sodišče in opozarja, da se nista opredelili do vprašanja, iz kakšnih razlogov je stečajni upravitelj zavrnil soglasje. Če je soglasje potrebno, je odločitev pravilna, sicer pa je tožba utemeljena. Če bi tožnica s tožbo uspela, bi oplemenitila stečajno maso, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi in utemeljiti, ali so razlogi, ki stečajnemu upravitelju, da tožbo odobri ali ne, utemeljeni oziroma v skladu z določbami ZFPPIPP.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; zlasti pa v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

7. ZPP v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagateljica ni izpolnila. V predlogu je namreč izostala konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, ki je, kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo,1 bistvena sestavina predloga, predvsem zato, da se lahko tudi v nadaljevanju vložena dopuščena revizija osredotoča le nanj in njegov pomen za pravni red.

8. Vrhovno sodišče je zato nepopoln predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gl. npr. sklepe VS RS II DoR 494/2018 z dne 24. 1. 2019, II DoR 278/2018 z dne 11. 10. 2018, II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019.