Jedro

Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, zato lahko sodišče predlagane dokaze tudi zavrne, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Zavrne lahko nepotrebne in nerelevantne dokaze, s katerimi bi se potrjevala zatrjevana dejstva, ki niso pravno odločilna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Pravno nepomembno v tem postopku je, kdo je sestavil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, kakor tudi, kdo ga je oddal v nabiralnik, ter da je bila sodna taksa za ugovor plačana, kakor tudi vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi. Samo plačilo sodne takse je procesna predpostavka za odločanje o ugovoru, vendar plačilo obveznosti dolžnika v razmerju do sodišča v ničemer ne vpliva na ugotovitev, ali in kdaj naj bi dolžnikov ugovor prispel na sodišče prve stopnje glede na prejemno teorijo pri navadno oddanih pošiljkah.

Z institutom razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi se strankam omogoča, da sodišče samo po uradni dolžnosti ali na predlog stranke ugotovi, ali je bila pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotovljena nepravilno, predvsem iz razloga, ker sodna odločba stranki ni bila pravilno vročena, kakor tudi iz razloga, ker je stranka vložila pravno sredstvo, ki preprečuje izdajo potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe. Pravnomočnost sodne odločbe zato preprečuje pravočasna vložitev pravnega sredstva, saj zamuda roka za vložitev pravnega sredstva lahko pomeni za stranko hude posledice. Ravno zato mora stranka izbrati zanesljivi način oziroma metodo pošiljanja pravnega sredstva, ki zagotavlja dokazilo o pravočasnosti vloge. Pravno pomembno vprašanje torej je, ali je dolžnik uspel dokazati pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi (posledično bi bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano neutemeljeno)

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 64535/2023 zavrnilo. V točki II je dolžniku naložilo, da je dolžan povrniti upniku 339,65 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8. dnevnega roka do plačila.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se dolžnikovemu predlogu z dne 11. 10. 2023 ugodi, upniku pa se naloži plačilo dolžnikovih stroškov, podrejeno pa, da se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot bistveno izpostavlja, da sklep ni obrazložen, saj sodišče ni ugotovilo vseh dejstev in je podana kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ni razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo oziroma katerih ni izvedlo. Sklep ne vsebuje naštetih izvedenih dokazov in je podana pomanjkljivost, ki dolžniku onemogoča presojo pravilnosti odločitve. S tem je kršena pravica dolžnika do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Sodišče se do predloženih dokazov dolžnika (ugovor, elektronsko sporočilo A. A., potrdilo o plačilu sodne takse in posnetek zaslona plačila takse), ni opredelilo. Drugi nosilni pritožbeni razlog je, da bi sodišče moralo upoštevati, da je dolžnik laična oseba in prava neuka stranka. Zato bi ga moralo opozoriti na pravila pravdnega postopka, ali da si zagotovi pravno zastopanje. Pravni pouk iz sklepa o izvršbi je nepopoln, saj iz njega ne izhaja, da v primeru oddaje navadne pošiljke velja prejemna teorija in da dolžnik nosi posledice izgube pošiljke. Procesna predpostavka za odločanje o ugovoru je izpolnjena (plačana sodna taksa), kar pa pomeni, da je bil ugovor očitno vložen. Odgovor sodišča je nejasen, saj ni pojasnjeno, kako je sodišče opravljalo poizvedbe o dolžnikovi vlogi niti ni pojasnjeno, ali so skenirane le pošiljke, ki so poslane priporočeno. Ni jasno, na kateri dan je sodišče opravljalo poizvedbe. S tem je bilo dolžniku dejansko onemogočeno, da dokaže, da je ugovor vložil. Sodišče bi moralo zaslišati predlagani priči B. B. in C. B. Sodišče ni opozorilo dolžnika na naroku, da si poišče pravno pomoč. Sodišče je zmotno presodilo datum, kdaj je bil ugovor vložen. Sodišče ugotovi, da dne 3. 10. 2023, dolžnik pa trdi, da dne 2. 10. 2023. Tega dne je bil ugovor odvržen v poštni nabiralnik, pošta pa je šla v nadaljnji prenos dne 3. 10. 2024 in bi na Okrajno sodišče v Ljubljani morala priti dne 4. 10. 2024, ko je bil zadnji dan roka za vložitev ugovora. Sicer pa dolžnik ne more nositi odgovornosti za izgubljeno pošiljko. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6.Temeljna predpostavka za nastop pravnomočnosti sodne odločbe je njena pravilna vročitev strankam postopka (319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep o izvršbi je sodna odločba, zoper katero je mogoče posebno pravno sredstvo, zato ga je treba stranki vročiti osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročanje sodnih pisanj fizični osebi se primarno opravlja v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu pisanje vroči, v poštni predal v skladu s 139. b členom ZPP, na sodišču, če je naslovnik tam, ali po varni elektronski poti v skladu s 141.a in 141.b členom ZPP. V konkretnem postopku ni sporno, da je bil dolžniku sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 64535/2023 vročen z nadomestno vročitvijo dne 26. 9. 2023 (torek) in se je zakonski rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 4. 10. 2023 (sreda).

7.Uvodoma pritožbeno sodišča zavrača pritožbene očitke o podani kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ne drži, da sklep ni obrazložen, ker ni razvidno, katere dokaze je sodišče prve stopnje izvedlo. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, zato lahko sodišče predlagane dokaze tudi zavrne, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Zavrne lahko nepotrebne in nerelevantne dokaze, s katerimi bi se potrjevala zatrjevana dejstva, ki niso pravno odločilna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič B. B. in C. B., ni kršilo procesnih določb, saj je dolžnik ta dva dokaza predlagal za dokazovanje pravno nepomembnega dejstva - sestave ugovora v pisni obliki. Pravno nepomembno v tem postopku je, kdo je sestavil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, kakor tudi, kdo ga je oddal v nabiralnik, ter da je bila sodna taksa za ugovor plačana, kakor tudi vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi. Samo plačilo sodne takse je procesna predpostavka za odločanje o ugovoru, vendar plačilo obveznosti dolžnika v razmerju do sodišča v ničemer ne vpliva na ugotovitev, ali in kdaj naj bi dolžnikov ugovor prispel na sodišče prve stopnje glede na prejemno teorijo pri navadno oddanih pošiljkah. Pravno pomembna za odločitev o dolžnikovem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi so samo tista dejstva, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bil ugovor vložen pravočasno, torej znotraj zakonskega roka za vložitev ugovora po 9. členu ZIZ. Pravica iz 22. člena člena Ustave RS pa bi bila kršena le v primeru, če sklep sodišča ne bi bil obrazložen, pri čemer pa sodišče niti ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke. Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih stališč stranke, ki so argumentirana in ki za odločitev v zadevi niso nepomembna.

8.Z institutom razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi se strankam omogoča, da sodišče samo po uradni dolžnosti, ali na predlog stranke ugotovi, ali je bila pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotovljena nepravilno, predvsem iz razloga, ker sodna odločba stranki ni bila pravilno vročena, kakor tudi iz razloga, ker je stranka vložila pravno sredstvo, ki preprečuje izdajo potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe. Pravnomočnost sodne odločbe zato preprečuje pravočasna vložitev pravnega sredstva, saj zamuda roka za vložitev pravnega sredstva lahko pomeni za stranko hude posledice. Ravno zato mora stranka izbrati zanesljivi način oziroma metodo pošiljanja pravnega sredstva, ki zagotavlja dokazilo o pravočasnosti vloge. Pravno pomembno vprašanje torej je, ali je dolžnik uspel dokazati pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi (posledično bi bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano neutemeljeno).

9.Pri priporočeno oddani pošiljki in priporočeni pošiljki s povratnico stranka razpolaga s potrdilom pristojne pošte o oddaji pošiljke, s tem potrdilom pa se dokazuje dan oddaje, ki se šteje pri tovrstnih pošiljkah tudi za dan prejema sodišču po drugem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nasprotno, pri oddaji pošiljke v nabiralnik ali v prostorih pošte (tudi ob morebitno izdanem potrdilu o oddaji pošiljke) stranka oteženo dokazuje, kdaj naj bi pošiljka prispela na naslov sodišča, če se je izgubila in je sodišče ni prejelo. V primeru navadno oddane pošiljke se kot dan prejetja pošiljke naslovniku šteje za dan vložitve pravnega sredstva (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V takšnem primeru bi ob izdanem potrdilu stranka lahko omogočila pošti sledenje pošiljki in nadaljnjo ugotovitev, kaj se je s pošiljko med prenosom dejansko zgodilo.

10.Za dokazovanje dejstva pravočasne vložitve pravnega sredstva je dokazno breme na strani stranke ( 7. in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da iz dokazne ocene izhaja, da je dolžnik ugovor poslal z navadno poštno pošiljko in je sodišče prve stopnje (sploh) ni prejelo, dolžnik pravočasne vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi ni uspel dokazati s predlaganimi dokazi. S tem se potrjuje pravilno izdano potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Dokazovanje pravočasne vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi v primeru navadno oddane pošiljke je zato otežkočeno in stranka prevzame tveganje tako za samo časovno pot pošiljke do naslovnika, kakor tudi za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke. Od povprečno skrbne osebe se namreč pričakuje, da bo pravno sredstvo, ki je vezano na rok in njegova zamuda lahko nosi za stranko neugodne posledice, oddala na način, ki ji zagotavlja pravočasno vložitev.

11.Ker v konkretnem primeru na Okrajno sodišče v Ljubljani ni prišla dolžnikova vloga (ugovor, ki bi lahko vplival na izdajo neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi), dolžnik pa ni uspel dokazati, da je bil ugovor vložen pravočasno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov predlog z dne 11. 10. 2023. V zvezi s tem so povsem nepomembne pritožnikove trditve, kdaj in po kom je bil ugovor sestavljen ter kdaj naj bi bil oddan v nabiralnik. Kot že obrazloženo, je pravno pomembna le ugotovitev, ali je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložil pravočasno.

12.Omenjenega tveganja pa se dolžnik tudi ne more razbremeniti s trditvijo, da je prava neuka stranka, ter da sklep o izvršbi ni imel popolnega pravnega pouka. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pravnega sredstva upravičencu na podlagi samega zakona1. Pravni pouk sklepa o izvršbi z dne 7. 9. 2023 je imel vse potrebne sestavine, saj je med drugim dolžnika poučil tudi o pravici vložitve pisnega ugovora v 8. dneh od vročitve sklepa o izvršbi, o naslovu sodišča, kamor naj se pošlje, o obveznosti lastnoročnega podpisa v primeru vložitve ugovora v fizični obliki, o možnosti vložitve po pooblaščencu ali osebno, ter o plačilu sodne takse z vsemi potrebnimi podatki in opozorilom v primeru neplačila. S prejemom sklepa o izvršbi je bil dolžnik pravilno seznanjen z vsemi potrebnimi podatki in dodatnega pojasnjevanja o štetju rokov sodišče ni dolžno navajati v pravnem pouku. Samo nepoznavanje prava pa stranki škodi, zato ima stranka možnost zastopanja pred sodiščem preko strokovno usposobljenih oseb. Takšnega načina dolžnik ni izkoristil in se zato na nepoznavanje prava in zahtevo po dodatnih opozorilih, ne more sklicevati.

13.Dolžnik v plačilo naloženih stroškov ne izpodbija (II. točka izreka), pritožbeno sodišče pa je v okviru pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da so stroški pravilno odmerjeni in po petem odstavku 38. člena ZIZ pravilno naloženi dolžniku v plačilo.

14.Dolžnikova pritožba je neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

-------------------------------

Sklep Vrhovnega sodišča 7/2019