Jedro

Registrsko sodišče lahko odstopi od odločanja po vrsti, kot je zadeve prejelo, če za to obstajajo posebne okoliščine, vendar mora biti tak odstop posebej obrazložen. Če je določeno neko pravilo z izjemo, je potrebno v primeru obstoja take izjeme, le-to tudi ustrezno pojasniti in utemeljiti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

II. Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, ki ga je vložil predlagatelj (subjekt vpisa): A., časopisno založniško podjetje d. o. o., za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa A., časopisno založniško podjetje d. o. o., matična številka: ...

2. Zoper zgoraj navedeni sklep sta se pritožila subjekt vpisa (predlagatelj) in B. d. o. o. (v nadaljevanju: B). Smiselno sta uveljavljala bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava (pritožbeni razlogi po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru - ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da njunima pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v nov postopek oziroma pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in o zadevi samo odloči na način, da dovoli predlagane vpise, pri čemer naj obenem odloči tudi o nastalih stroških pritožbenega postopka.

3. Na obe pritožbi sta odgovorila udeleženca C. d. o. o. (v nadaljevanju: C.) in D. d. o. o. (v nadaljevanju: D.). Po njunem stališču sta obe pritožbi neutemeljeni, zato naj ju pritožbeno sodišče zavrne.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg).

6. V obravnavanem primeru je predlagatelj postopka za vpis v sodni register subjekt vpisa, zato je njegova legitimacija za pritožbo podana. Pritožnik B. je edini imetnik poslovnih deležev subjekta vpisa, ki so predmet prenosa s Pogodbo o prodaji in prenosu poslovnih deležev SV 484/2021 z dne 27. 8. 2021 na nove imetnike oziroma pridobitelje. Ker je bil predlog za vpis sprememb po citirani pogodbi z izpodbijanim sklepom zavrnjen, s tem ovira prenos po pogodbi, s katero je pritožnik kot prodajalec svoje poslovne deleže prodal kupcem (po predlogu za vpis novim družbenikom). Po presoji pritožbenega sodišča je na ta način poseženo tudi v pravico pritožnika B. oziroma je s tem njegova pravica prizadeta. Pritožnik B. je zato legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep (prvi odstavek 36. člena ZSReg).

7. Subjekt vpisa je dne 2. 9. 2021 vložil predlog za spremembo ali dopolnitev podatkov, tako da se: 1) vpiše sprememba (povečanje) osnovnega kapitala iz dosedanjih 7.500,00 EUR na 2.307.500,00 EUR; 2) vpiše nove družbenike, vse z datumom vstopa 3. 9. 2021 (gre za 6 novih družbenikov), 3) vpiše izbris družbenika B. z dnem 3. 9. 2021; 4) vpiše nove poslovne deleže (ki so nastali tako z nakupom kot s povečanjem osnovnega kapitala); 5) vpiše izbris poslovnih deležev imetnika B., ter 6) vpiše sprememba družbene pogodbe z dnem 3. 9.2021. 8. Še pred odločitvijo o citiranem predlogu je C. priglasil udeležbo v postopku. Utemeljeval jo je s tem, da ima z edinim družbenikom subjekta vpisa, tj. družbo B., sklenjeno Pogodbo o tisku edicij družbe B. d. o. o. z dne 10. 10. 2016 (k tej pogodbi je bil podpisan tudi Aneks z dne 26. 2. 2018), s katero sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo za čas veljavnosti te pogodbe, tj. do 31. 3. 2028, družba C. kot izvajalec za družbo B. kot naročnika, proti plačilu tiskala časnik B. in druge edicije, ki jih bo v času veljavnosti te pogodbe izdajal naročnik (v nadaljevanju Pogodba o tisku edicij). Na podlagi te pogodbe ima torej C. _de facto_ ekskluzivo za tisk časnika X. in drugih edicij B., zato si obeta do izteka pogodbe upravičen dobiček v višini 2.137.487,00 EUR, ki ga opredeli kot pozitivni pogodbeni interes, da se Pogodba o tisku edicij (in tudi druge pogodbe za tisk, ki sta jih sklenila ista subjekta) izvršuje. C. je še navajal, da je B. skušal fraudulozno izključiti pogodbeno razmerje z družbo C. najprej na podlagi Delitvenega načrta,1 sedaj pa na podlagi prenosa dejavnosti založništva na subjekt vpisa (prej se je imenoval E. d. o. o.) in prodajo poslovnih deležev pri subjektu vpisa. Družba C. je bila namreč 31. 8. 2021 s strani direktorja družbe B. obveščena, da z dnem 1. 9. 2021 B. ne bo več izdajal edicije X., Y. in njunih prilog, izdajatelj bo postala družba E. S 1. 9. 2021 se časopis X. ne tiska več pri družbi C. S prenosom dejavnosti iz B. na E. (sedaj A.) so se skrčila razpoložljiva jamstva za plačilo terjatev družbe C. iz naslova Pogodbe o tisku edicij in drugih pogodb. B. namreč ne bo več generiral prihodkov iz te dejavnosti, ki je bila njegova glavna dejavnost in glavni vir prihodkov. Na ta način se želi B. izogniti obveznostim po Pogodbi o tisku edicij. Pravice družbe C. bodo v primeru prenosa poslovnega deleža edinega družbenika B. pri subjektu vpisa prizadete, saj bo na ta način prišlo do izigravanja njenega pravnega položaja. Z vlogo z dne 22. 9. 2021 je C. še navedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Zg 21/2021 z dne 6. 9. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je (med drugim) družbi B. (kot dolžniku) prepovedalo odsvojitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi A., in vsa druga ravnanja, ki bi imela za cilj in posledico odsvojitev in zmanjšanje vrednosti navedenega poslovnega deleža, kar pomeni, da je predlagani vpis v nasprotju z izdano začasno odredbo. Predlagal je odstop od vrstnega reda, saj so z izdajo začasne odredbe podane okoliščine, da registrsko sodišče še pred odločitvijo o predlogu v konkretnem registrskem postopku, po uradni dolžnosti vpiše prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pri subjektu vpisa skladno z navedeno začasno odredbo. Ker se je registrsko sodišče z začasno odredbo seznanilo pred odločitvijo o predlogu v tem postopku, so podane posebne okoliščine, ki registrskemu sodišču narekujejo, da odločitev, ki vsebuje prepoved razpolaganja s poslovnim deležem, materialno pravno upošteva pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis. Registrsko sodišče namreč ne more nuditi pravnega varstva vpisu, ki bi nasprotoval prepovedi iz izvršljive začasne odredbe. Podredno predlaga C. prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, ki je odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna. Zatrjuje namreč, da se mu odpira možnost vložitve tožbe na ugotovitev ničnosti Pogodbe o prodaji in prenosu poslovnih deležev z dne 27. 8. 2021 zaradi izigravanja družbe C. 9. Subjekt vpisa je nasprotoval udeležbi družbe C., saj je svoj pravni interes utemeljevala le na tem, da bo imela večje možnosti uveljaviti svojo terjatev do dosedanjega imetnika poslovnega deleža v subjektu vpisa, tj. družbi B., če se predlagani vpis ne opravi. Vendar je pri odločanju o tem pomembno vprašanje ali bo C. prišel zaradi predlaganega vpisa v pravno manj ugoden položaj, kot če vpisa ne bi bilo, za kar pa subjekt vpisa meni, da ne, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil. Vpis imetništva poslovnega deleža v sodni register je namreč deklaratoren, saj se lastništvo nad poslovnim deležem prenese s sklenitvijo ustrezne pogodbe v notarskem zapisu. Poslovni delež se je prenesel na nove lastnike še pred izdajo začasne odredbe, saj je bila pogodba o prodaji poslovnih deležev sklenjena 27. 8. 2021, začasna odredba pa izdana 6. 9. 2021. Morebitna zavrnitev vpisa pridobitelja kot novega imetnika poslovnih deležev bi predstavljala nevarnost za pravni promet, saj bi v sodnem registru bil kot imetnik poslovnega deleža pri subjektu vpisa vpisan nekdo, ki je poslovne deleže že odtujil in ni več njihov imetnik. Subjekt vpisa je nasprotoval tudi prekinitvi postopka, saj C. nima pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti Pogodbe o prodaji in prenosu poslovnih deležev z dne 27. 8. 2021. 10. Svojo udeležbo v postopku je priglasila tudi družba D. Navaja, da je na podlagi delitvenega načrta z dne 19. 4. 2021 prišlo do oddelitve. Od družbe C. se je oddelil njen del, ki ga je prevzela novoustanovljena prevzemna družba D., in sicer gre za pogodbeno razmerje na podlagi Pogodbe o tisku edicij, ki je tako z dnem vpisa te oddelitve v sodni register (30. 9. 2021) prešlo iz družbe C. na prevzemno družbo D., tako da je slednja družba univerzalni pravni naslednik za vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je prevzela. Kljub temu C. trdi, da ima še vedno interes za udeležbo v tem postopku.

11. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče dovolilo udeležbo obema udeležencema, tj. C. in D. (čeprav o tem ni odločilo z izrekom sklepa). Navedlo je, da iz listin in nadaljevanja obrazložitve izhaja, da imata pravni interes, ker gre očitno za oškodovanje upnikov, kar je utemeljilo s tem, da sta udeleženca trdila, da ju je B. fraudolozno izključil iz pogodbenega razmerja Pogodbe o tisku edicij, družbi C. se obeta milijonski dobiček, na podlagi delitvenega načrta pa naj bi B. na novoustanovljeno družbo prenesel le aktivo, obveznosti, tudi iz citiranega pravdnega (verjetno pogodbenega; op. pritožbenega sodišča) razmerja, pa bi ostale na prenosni družbi, ki iz tega naslova ne bi več generirala nobenih prihodkov. Registrsko sodišče je v obrazložitvi nato povzelo trditve udeležencev (in sicer da je vpis spremembe družbenikov konstitutivne narave, prav tako povečanje osnovnega kapitala in da sta udeleženca dne 6. 9. 2021 izposlovala začasno odredbo, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani Zg 21/2021 ter z njo družbi B. prepovedalo odsvojitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi A., kar se po uradni dolžnosti vpiše v sodni register) ter subjekta vpisa (da vpis ni konstitutiven, da ni seznanjen s terjatvijo in da je bila začasna odredba izdana po prenosu poslovnih deležev, saj je bila pogodba sklenjena že avgusta 2021), svojo odločitev o zavrnitvi celotnega predloga pa je utemeljilo s tem, da je zadevni vpis v sodni register konstitutivne narave, izdana pa je bila začasna odredba, ki prepoveduje prav to, kar je vsebina predloga za vpis.

12. Obe pritožbi očitata, da izpodbijana odločitev nima obrazložitve in da je pomanjkljiva do te mere, da je niti ni mogoče preizkusiti, zato se bo pritožbeno sodišče do pritožbenih razlogov obeh pritožnikov opredelilo hkrati.

13. Predlog za vpis sprememb v sodni register je bil vložen 2. 9. 2021. Okrožno sodišče v Ljubljani je začasno odredbo Zg 21/2021, s katero je B. prepovedalo odsvojitev in obremenitev poslovnega deleža v družbi A. (subjekt vpisa), izdalo 6. 9. 2021. Ko je torej registrsko sodišče prejelo predlog za vpis sprememb, sodišče družbi B. z začasno odredbo še ni prepovedalo odsvojitve in obremenitve poslovnega deleža pri subjektu vpisa. Ta prepoved v sodni register tudi še ni bila vpisana na dan odločanja registrskega sodišča z izpodbijanim sklepom.2 Sodišče je izpodbijani sklep izdalo 2. 12. 2021, prepoved odsvojitve in obremenitve pri poslovnem deležu B. pa je bila v sodni register vpisana 3. 12. 2021. 14. Sodišče mora zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače (drugi odstavek 13. člena ZSReg). Registrsko sodišče torej lahko odstopi od odločanja po vrsti, kot je zadeve prejelo, če za to obstajajo posebne okoliščine, vendar mora biti tak odstop posebej obrazložen. Če je določeno neko pravilo z izjemo, je potrebno v primeru obstoja take izjeme, le-to tudi ustrezno pojasniti in utemeljiti. Tega pa registrsko sodišče v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča ni storilo. Le navedba, da je bila izdana začasna odredba, ki prepoveduje prav to, kar je vsebina predloga za vpis, po presoji pritožbenega sodišča glede na vse navedeno v prejšnji točki te obrazložitve, standardu obrazloženosti ne zadosti. Pri tem ne gre spregledati, da se je predlog za vpis sprememb nanašal tudi na povečanje osnovnega kapitala, česar pa začasna odredba ni prepovedovala, temveč je družbeniku subjekta vpisa B. prepovedala odsvojitev njegovega poslovnega deleža, ki ga ima pri subjektu vpisa. Subjekt vpisa pa je zatrjeval, da je bila prodaja in s tem odsvojitev poslovnega deleža družbenika B., izvedena še pred izdajo začasne odredbe (da torej na prodajo ni mogla imeti vpliva) ter da je vpis v sodni register deklaratoren (da ima torej le publicitetni in ne oblikovalni učinek), za razliko od udeležencev C. in D., ki sta trdila nasprotno. V takem primeru pa je utemeljitev odločitve registrskega sodišča le s tem, da je zadevni vpis v sodni register konstitutivne narave, po prepričanju sodišča druge stopnje tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.

15. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožbama, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus. S tem je podana absolutna bistvena kršitev registrskega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega sklep registrskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).

16. V novem postopku bo moralo registrsko sodišče ponovno odločiti in podati zadostne razloge o svojih zaključkih glede utemeljenosti oziroma neutemeljenosti samega predloga za vpis sprememb v sodni register, od te njegove odločitve pa je odvisno tudi ali se bo moralo pri tem registrsko sodišče opredeliti tudi do ostalih predlogov udeležencev (npr. predlog za prekinitev postopka).

17. Iz prvega odstavka 18. člena ZSReg izhaja, da vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške, zato je pritožbeno sodišče kljub temu, da je pritožbama ugodilo, odločilo, da pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Dne 19. 7. 2021 je B. sprejel Delitveni načrt, katerega namen je prenos premoženja, ki se nanaša na dejavnost založništva družbe B. na novoustanovljeno družbo s predvideno firmo A., to družbo nato B. proda, sama pa se preimenuje v F., svetovanje in storitve d. o. o. (točka 1.2 Delitvenega načrta). 2 Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg torej zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša (sklep VSL IV Cpg 311/2021).