Jedro

Ker ni z verjetnostjo izkazano prenehanje terjatve, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve iz pogodbe o prodaji poslovnega prostora, ki sicer (razen v smeri prenehanja) ni bila prerekana. Aktivno legitimacijo za tožbo pa je tožnica pridobila na podlagi sklepa o prenosu terjatve z njenega dolžnika nanjo, kar v postopku ni izpodbijano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke (toženca) zoper sklep o začasni odredbi IV P 1077/2024 z dne 9. 10. 2024 (I. točka izreka), s katero je na predlog tožeče stranke (tožnice) tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine k.o. ..., stavba ..., del stavbe 777 (ID ...) z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini v zemljiški knjigi. Odločitev o stroških postopka odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo je sodišče pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep o začasni odredbi razveljavi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Toženec navaja, da je zoper sklep o začasni odredbi vložil ugovor, v katerem je navedel vse pravno relevantne razloge in pravno pomembna dejstva ter zanje predložil ustrezne listinske dokaze ter dokazne predloge, sodišče je bilo dolžno preveriti njihov obstoj oziroma resničnost ter se do zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov opredeliti, a tega ni storilo. Glede ugotovitev sodišča o verjetnosti denarne terjatve iz 10. točke obrazložitve navaja, da tožnica v izvršilnem postopku Vl 79129/2019 sploh ni predlagala izvršbe na nepremičnino. Rubež domnevne terjatve je predlagala šele na prvem naroku za glavno obravnavo, razlogi so bili špekulativne narave, predlogu je povsem nekritično sledilo tudi sodišče. Toženec je že na prvem naroku v zadevi Vl 79129/2019 temu predlogu nasprotoval in to argumentirano pojasnil z listinami, ki so bile javno objavljene. Dne 2. 2. 2021 je bil ob izpolnjenih pogojih za pobot zakonito izvršen pobot terjatve A., d.o.o., iz naslova kupnine za nepremičnino z nasprotno terjatvijo toženca iz naslova posojila iz leta 2002, terjatev toženca do družbe A., d.o.o., se je zmanjšala, a v preostalem delu še vedno obstoji. Sodišče v 12. točki obrazložitve navaja, da toženec ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da je bil pobot med dolžnikom in tožencem izvršen v skladu s predpisi, kar kaže na popolno nerazumevanje sodišča do pravnega vprašanja pobota. Pobot je bilo treba v skladu z določili Obligacijskega zakonika (OZ) le izjaviti, kar je dolžnik tudi storil, listina o pobotu se nahaja v spisu ter je terjatev dolžnika do toženca s pobotom z dne 2. 2. 2021 v celoti prenehala. Pobot je bil opravljen, še preden je tožnica predlagala rubež terjatve. Ni jasno, kaj bi moral toženec še dokazati, da se sodišče ne bi postavilo na stališče, da toženec ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da je bil pobot med tožencem in dolžnikom izvršen v skladu s predpisi. Če tožnica meni, da pobot ni veljaven, bi morala to uveljavljati v drugem postopku. V tem postopku tožnica toži le na obstoj terjatve, ta pa po nasprotno izkazanem ni verjeten. Presoja neobstoja terjatve je povezana s predmetom zavarovanja oziroma obstojem razlogov za izdajo in obstoj začasne odredbe in te presoje sodišče ni opravilo.

Glede navedb sodišča v 15., 16. in 17. točki obrazložitve toženec odgovarja, da so zaradi neobstoja dolžnikove terjatve za izpodbijano odločitev pravno irelevantne. Pogoji za začasno odredbo niso podani. S čim je tožnica verjetno izkazala obstoj terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika ob izkazanih nasprotnih dejstvih, ni jasno. Sodišče tega z izpodbijanim sklepom ne obrazloži, temveč poda "obrazložitev mimo". S tem, ko niso podani pogoji za obstoj začasne odredbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ter s tem, ko sodišče ni obrazložilo svoje odločitve in se ni opredelilo do ugovornih navedb toženca ter predloženih dokazov oziroma je podalo obrazložitev, ki je v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z 270. členom ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (prvi do tretji odstavek).

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti izkazan pogoj iz prvega odstavka 270. člena ZIZ, tj. da ima tožnica zoper toženca terjatev na plačilo zneska 3.707,68 EUR. Ugotovilo je, da zarubljena terjatev tožnice izhaja iz pogodbe o prodaji poslovnega prostora, ki sta jo 3. 6. 2020 sklenila toženec (kot kupec) in tožničin dolžnik (kot prodajalec), tj. A., d.o.o., in s katero je tožničin dolžnik za kupnino 56.970,00 EUR prodal poslovni prostor (A9). S sklenitvijo te pogodbe je dolžnik pridobil terjatev na plačilo kupnine do toženca. Navedenih ugotovitev toženec ne izpodbija, pač pa verjetnost obstoja terjatve izpodbija s trditvijo, da je terjatev tožničinega dolžnika prenehala, saj naj bi toženec svojo obveznost plačati kupnino 56.970,00 EUR za poslovni prostor poplačal z delnim pobotom s svojo terjatvijo do dolžnika iz naslova dolgoročnega kredita z dne 20. 8. 2002. V zvezi s tem toženec navaja, da tožnica v izvršilnem postopku Vl 79129/2019 sploh ni predlagala izvršbe na nepremičnino, na kateri je sodišče s sklepom o začasni odredbi ustanovilo zavarovanje, pa tudi ne rubeža terjatve. Rubež (domnevne) terjatve je predlagala šele na prvem naroku za glavno obravnavo (jeseni 2020), takšnemu predlogu pa naj bi povsem nekritično sledilo tudi sodišče. Ta dejstva za odločitev o tem, ali terjatev obstaja, niso relevantna, zato odgovor nanje ni potreben. Za presojo, ali je podana verjetnost obstoja terjatve, pa so relevantne navedbe toženca o prenehanju te terjatve, kar je toženec dokazoval z izjavo o pobotu, konto kartico dolžnika z dne 10. 6. 2024 ter bilancami stanja za leta 2020 do 2022. Vendar pa so neutemeljeni očitki toženca, da se sodišče do njegovih dokazov in navedb ni opredelilo, saj je razloge o tem navedlo 11. točki obrazložitve. Tudi očitek, da naj bi sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi bila obrazložitev glede na vsebino listin v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, ni utemeljen in zatrjevana kršitev iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (če gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo) ni podana, saj je bilo sklep sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti.

6.Kot je bilo že navedeno, se je sodišče prve stopnje tudi do dokazov toženca opredelilo. Navedlo je namreč, da predloženi dokazi sicer izkazujejo znižanje dolgoročnih obveznosti dolžnika, vendar pa knjiženje teh terjatev ne izkazuje verjetnosti realizacije kreditne pogodbe. Sodišče je utemeljeno navedlo, da iz predloženih listin toženca ni mogoče s stopnjo verjetnostjo ugotoviti prenehanja terjatve dolžnika do toženca zato, ker toženec ni konkretno pojasnil višine kredita in okoliščin nakazila družbi, ni predložil kreditne pogodbe, niti izpisa iz poslovnih knjig družbe, niti bilance stanja za leto 2002. Izkazal torej ni verjetnosti realizacije kreditne pogodbe. Obstoja terjatve do dolžnika, ki naj bi jo nato toženec pobotal z nasprotno terjatvijo dolžnika, tako ni izkazal za verjetnega, zato nadaljnji razlogi sodišča prve stopnje, glede katerih toženec navaja, da jih sodišče prve stopnje podaja kot "obrazložitev mimo", za odločitev niti niso odločilni. Ker že samega obstoja terjatve do dolžnika toženec ni izkazal z verjetnostjo, kot je sodišče prve stopnje navedlo v 11. točki obrazložitve in kot je bilo pojasnjeno že predhodno, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso verjetne trditve toženca, da je obstajala njegova terjatev nasproti dolžniku, ki naj bi jo ta nato delno pobotal s svojo terjatvijo iz prodajne pogodbe z dne 3. 6. 2020. Ker torej ni z verjetnostjo izkazano prenehanje terjatve, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve iz pogodbe o prodaji poslovnega prostora, ki sicer (razen v smeri prenehanja) ni bila prerekana. Aktivno legitimacijo za tožbo pa je tožnica pridobila na podlagi sklepa o prenosu terjatve z njenega dolžnika nanjo (A6), kar v postopku ni izpodbijano. Glede na ugotovitev, da ni z verjetnostjo izkazan že obstoj terjatve toženca do dolžnika, na vse pritožbene navedbe o pobotu oziroma njegove izvršenosti v skladu s predpisi odgovor ni potreben.

7.Glede obstoja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, je sodišče prve stopnje razloge navedlo v 15. in 16. točki obrazložitve, razloge glede verjetnosti, da bi toženec s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, pa v 17. točki obrazložitve. Teh ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje toženec ne izpodbija, saj glede zaključkov v navedenih točkah obrazložitve navaja le, da so ti zaradi neobstoja dolžnikove terjatve za izpodbijano odločitev pravno irelevantni. Sodišče druge stopnje nasprotno ugotavlja, da je ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz navedenih točk obrazložitve, pri čemer se sodišče druge stopnje na razloge v izogib ponavljanju sklicuje, utemeljen tudi zaključek, da bi bila s prodajo spornega premoženja uveljavitev terjatev tožnice onemogočena ali vsaj precej otežena ter, da je tožnica izkazala za verjetno tudi, da bo toženec s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.

8.Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje odgovorilo na relevantne trditve toženca ter se opredelilo do predloženih dokazov, razlogi iz obrazložitve pa tudi niso v nasprotju z izrekom sklepa, zato so vsi očitki o kršitvah določb pravdnega postopka neutemeljeni.

9.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/1, 270/2, 270/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.