Obdelava podatkov članov političnih podmladkov

Datum

28.07.2023

Številka

07121-1/2023/998

Kategorije

Posebne vrste OP, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste na začetku procesa za vložitev vloge za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije po Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju, pri pripravi predmetne vloge pa se soočate z vprašanjem dopustnosti razkritja članstva v politični organizaciji pristojnemu organu, ki odloča o podelitvi predmetnega statusa, tj. Uradu RS za mladino. Zanima vas, ali je razkritje osebnih podatkov za namen pridobitve statusa v javnem interesu na področju mladinskega sektorja dopustno in ali lahko pristojni organ od političnega podmladka/sindikata za izpolnitev zakonskih zahtev glede dokazovanja članstva upravičeno zahteva razkritje osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatki članov političnih strank niso javni, kar pa ne pomeni, da obdelava teh podatkov ni nikoli dopustna.

Podatek, ki razkriva politično mnenje, tudi podatek o članstvu posameznika v politični organizaciji, sodi med t.i. posebne vrste osebnih podatkov, za katere Splošna uredba predvideva strožje pogoje za zakonitost obdelave.

Urad RS za mladino kot pristojen organ, ki vodi postopke podelitve statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, ima pravno podlago zgolj za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih nujno potrebuje za presojo izpolnjevanja pogojev glede članstva po ZIJMS v konkretnem postopku. Vendar pa mora pri tem spoštovati vsa pravila in načela s področja varstva osebnih podatkov (med drugim načelo zakonitosti in sorazmernosti).

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da vam v okviru mnenja ne more podati dokončnega odgovora o zakonitosti zahtevanega razkritja osebnih podatkov, ki ga opisujete, saj lahko posamezne primere obdelave konkretno presoja zgolj v okviru nadzornega postopka. Zato vam v nadaljevanju podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju je zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave (drugi odstavek 6. člena ZVOP-2).

IP pojasnjuje, da je ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov odvisna od namena obdelave. V tem kontekstu je treba razumeti tudi mnenje IP št. 07121-1/2021/1418, na katerega se sklicujete in v katerem je IP pojasnil, da osebni podatki članov političnih strank nikakor niso javni, razkritje njihovih osebnih podatkov v povezavi s članstvom v stranki pa je strogo omejeno. To pa še ne pomeni, da obdelava teh podatkov ni nikoli dopustna.

Podatek, ki razkriva politično mnenje, tudi podatek o članstvu posameznika v politični organizaciji, sodi med t.i. posebne vrste osebnih podatkov, za katere Splošna uredba zaradi občutljive narave predvideva strožje varstvo in strožje pogoje za zakonitost obdelave. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Splošne uredbe je obdelava takšnega podatka praviloma prepovedana, izjemoma pa je dopustna, če je izpolnjen kakšen izmed pogojev po drugem odstavku istega člena.

Za obdelavo osebnih podatkov v okviru postopka podelitve statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju bi bila pravna podlaga lahko podana v točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca) v zvezi s točko g) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki) in določbami Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljevanju ZJIMS).

ZJIMS v 2. točki drugega odstavka 11. člena kot pogoj za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju od mladinske organizacije, ki je organizirana kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, politične stranke ali sindikata, med drugim zahteva, da ima najmanj 90 odstotkov članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta. Prvi odstavek 12. člena ZJIMS nadalje določa pogoje za pridobitev statusa nacionalne mladinske organizacije, ki mora imeti med drugim najmanj 300 članic oziroma članov. Za podelitev statusa nacionalne mladinske organizacije se uporabljajo določbe 13. in 14. člena tega zakona. Po prvem odstavku 13. člena ZJIMS o podelitvi statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju odloča ministrstvo. Skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZJIMS pa način izkazovanja in ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ter podrobnejša merila za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu določi minister. Na tej podlagi Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11; v nadaljevanju Pravilnik) v 4. členu določa, da je k vlogi za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu, določena v 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega pravilnika. V 6. členu so našteta dokazila o članstvu mladinske organizacije, med katerim je tudi izpis iz evidence članstva, iz katerega je razvidno število in struktura članstva po starosti ter število in delež mladih v vodstvu (osebno ime, letnica rojstva in kraj prebivališča članov).

IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo pristojni organi v okviru postopkov, ki jih vodijo na podlagi svojih pristojnosti, načeloma pravno podlago za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih v konkretnem postopku potrebujejo za to, da lahko sprejmejo obrazloženo odločitev. Glede na to IP meni, da ima tudi Urad RS za mladino kot pristojni organ, ki vodi postopke podelitve statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, pravno podlago za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih nujno potrebuje za presojo izpolnjevanja pogojev glede članstva po ZIJMS. Vendar pa IP ni pristojen presojati, na podlagi katerih dokazil oziroma osebnih podatkov sme oziroma mora Urad RS za mladino odločati v konkretnih postopkih.

V zvezi s 6. členom Pravilnika, ki našteva dokazila o članstvu mladinske organizacije, pa IP izpostavlja:

-da skladno z drugim odstavkom 38. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami) zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon;

-da drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa stroge zahteve glede vsebine zakona, ki predvideva obdelavo osebnih podatkov na podlagi točk c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe;

-da morajo biti skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (točka c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe);

-da morajo biti za obdelavo posebne vrste osebnih podatkov (tj. tudi članstvo posameznika v politični organizaciji) izpolnjeni pogoji po točki g) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe;

-da otroci uživajo posebno varstvo v zvezi s svojimi osebnimi podatki, saj se morda manj zavedajo zadevnih tveganj, posledic in zaščitnih ukrepov in svojih pravic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (38. uvodna izjava Splošne uredbe).

Glede na naštete pogoje za zakonito obdelavo, ki so relevantni za obravnavano vprašanje, je nadvse vprašljivo, če bi zahteva za predložitev poimenskega seznama članov političnega podmladka v postopku odločanja o pridobitvi statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju oziroma obdelava osebnega imena, letnice rojstva in kraja prebivališča članov političnega podmladka v takšnem postopku, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, zadostila zgoraj navedenim zahtevam s področja varstva osebnih podatkov.

Prvič, predložitev konkretnih dokazil in obdelava osebnih podatkov v tem kontekstu se ureja s Pravilnikom, ki je podzakonski akt, in ne z zakonom. Drugič, obdelava tako širokega nabora osebnih podatkov posebne vrste, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, se zdi na prvi pogled pretirana in ne nujno potrebna za presojo pogojev članstva po ZJIMS, saj bi se cilj preverjanja teh pogojev najverjetneje dal doseči z milejšimi sredstvi. Tretjič, pri takšni obdelavi lahko pride do obdelave osebnih podatkov mladoletnih, kar bi bilo prav tako treba upoštevati pri presoji sorazmernosti obdelave. In četrtič, glede na to, da gre za obdelavo posebne vrste osebnih podatkov in četudi bi bil za njihovo obdelavo podan bistven javni interes, niti iz ZJIMS niti iz Pravilnika ni razbrati posebnih ukrepov za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot to zahteva točka g) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. Vendar pa bi IP, kot že obrazloženo, IP dokončno presojo izvedel le v konkretnem nadzornem postopku, pri čemer bi lahko morebitno zahtevo za oceno ustavnosti podal zgolj v zvezi s konkretnim postopkom, ki bi ga vodil. Zato vam natančnejšega odgovora na vaše vprašanje v tem mnenju ne more podati.

Če pa na podlagi obrazloženega menite, da gre pri zahtevanem posredovanju osebnih podatkov o članstvu v politični organizaciji za kršitev varstva osebnih podatkov, lahko pri IP vložite pritožbo oziroma prijavo. Pri tem si lahko pomagate z obrazcem, ki je dostopen na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Več o nadzornih postopkih pri IP pa si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/in%C5%A1pekcijski-nadzor/.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka