Jedro

Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je podan položaj iz 21. člena ZPP (1). Pravdni postopek je zato ustavilo, se izreklo za nepristojno za reševanje te nepravdne zadeve in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v pristojno reševanje nepravdnemu oddelku Okrajnega sodišča v Kranju.

2. Proti sklepu se pritožuje tožnica. Sklicuje se na pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Uvodoma pojasnjuje, da je tožnica predlog vložila na Okrajno sodišče v Kranju. Vendar pa ga je potem okrožno sodišče obravnavalo kot tožbo. Ker toženec na tožbo ni odgovoril, bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo. Trdi, da je odločitev sodišča, ki temelji na 21. členu ZPP, prepozna. Izpodbijanemu sklepu očita še neobrazloženost, ko se to sicer sklicuje na določbe ZNP (2), vendar pa jih konkretizirano potem ne pojasni.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa odgovora ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe so v dobršni meri protislovne. Pritožnica tako najprej pojasnjuje, da je v resnici na Okrajno sodišče v Kranju vložila predlog za delitev solastnega premoženja. V nadaljevanju pa trdi, da bi moralo sodišče ta predlog obravnavati kot tožbo in izdati zamudno sodbo, ker toženec na tožbo (predlog) ni odgovoril. 6. V obravnavani zadevi so vse bistvene okoliščine na dlani. Zakrite so zgolj podrobnosti, ki pa z vidika preizkusa izpodbijanega sklepa niso pomembne. Tako je očitno, da je pritožnica v resnici vložila predlog za delitev solastnine in ga tudi poslala pristojnemu okrajnemu sodišču, ki odloča o nepravdnem postopku. To je razvidno iz dohodne štampiljke na samem predlogu, iz navedbe vloge in tudi iz predloga, kako naj sodišče odloči. Povsem očitno je tudi, da je zaradi administrativne napake prišlo nato do osnovanja pravdnega spisa pred Okrožnim sodiščem v Kranju, namesto nepravdnega spisa pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Kako in zakaj je do tega prišlo, z vidika preizkusa pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pomembno. Prav tako pa je očitno tudi to, da skuša pritožnica tako nastali položaj sedaj obrniti sebi v prid. Takšno ravnanje nasprotuje njenemu poprejšnjemu ravnanju in je z vidika načela venire contra factum proprium v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ (3)).

7. Brez dvoma je podan položaj po 21. členu ZPP, ki določa, da mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Vsebina predloga ustreza predlogu za delitev solastnega premoženja iz 13. poglavja ZNP. Če obseg skupnega premoženja ni sporen, so podani pogoji za izpeljavo postopka po 13. poglavju ZNP. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da naj bi bila odločitev sodišča prepozna. Določba 21. člena ZPP je namreč v razmerju do določbe 19. člena ZPP specialna. To je razumno, saj tu ne gre zgolj za to, da je stvarno pristojno okrajno sodišče, marveč tudi za to, da je treba postopek izpeljati po pravilih nepravdnega postopka. Določba 21. člena ZPP iz tega razloga izključuje prvino iz 19. člena ZPP.

8. Glede na to, da je postopek (čeprav po administrativni napaki) tekel pred okrožnim sodiščem, sodišču prve stopnje ni preostalo drugega, kakor da nastali položaj reši z uporabo 21. člena ZPP. S tem je administrativna napaka sanirana na procesno korekten način.

9. Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; poznejše spremembe tega predpisa).

(2) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 ter poznejše spremembe tega predpisa).

(3) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001).