Jedro

V kolikor se med izvršilnim postopkom ugotovi, da je upnik določen znesek poplačila prejel neupravičeno, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen (drugi odstavek 46. člena ZIZ), je upnik neupravičeno prejeti znesek dolžan vrniti, saj je zanj v obdobju pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi tudi neupravičeno obogaten (prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi zaradi očitne pomote dolžnikovega dolžnika pomeni hkrati tudi nepravilnost izvršbe.

Ker je banka obravnavano nepravilnost storila s predčasnim (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) nakazilom na račun upnikovega pooblaščenca, je tako nepravilnost mogoče odpraviti le na ta način, da se upnikovemu pooblaščencu naloži vračilo neutemeljeno prejetega zneska na dolžnikov transakcijski račun, s katerega so bila sredstva tudi nakazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje upnikovemu pooblaščencu, odvetniku A.P. iz ... naložilo, da v 8 dneh od prejema prvostopnega sklepa na v njem naveden transakcijski račun dolžnika, odprt pri banki ..., vrne znesek 346.960,16 EUR, katerega je na transakcijski račun št. ... prejel dne ...

Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Izpostavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena, saj se je z nakazilom navedenega zneska strinjal tudi dolžnik. Banka ... je kot udeleženec postopka po predhodnem soglasju z dolžnikom nakazala sporni znesek na transakcijski račun upnikovega pooblaščenca. Po prepričanju upnika ni njegova dolžnost preverjati, ali je denarno terjatev, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku, upravičeno prejel, torej ali je sklep o izvršbi pravnomočen. Odločitev sodišča prve stopnje pa naj bi bila neutemeljena tudi zato, ker se s spornim sklepom nalaga obveznost vrnitve spornega zneska upnikovemu pooblaščencu, ki ni udeleženec postopka, in s takimi procesnimi dejanji sodišče prve stopnje posega v pooblastilno razmerje med upnikom in njegovim pooblaščencem, ki procesna dejanja opravlja v imenu in na račun stranke v mejah pooblastila. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljena je tudi nekonkretizirana pritožbena graja zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi banka kot dolžnikov dolžnik z nakazilom zneska 346.960,16 EUR na račun upnikovega pooblaščenca še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ravnala v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZIZ, kršila pa je tudi prvi odstavek 138. člena ZIZ. Neutemeljena je pritožbena graja, da naj bi se dolžnik z nakazilom tega zneska upnikovemu pooblaščencu strinjal. Volja dolžnika, naj se poplačilo upnika izvede še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, namreč iz podatkov spisa ni razvidna. Obstoj soglasja dolžnika za tako predčasno poplačilo pa je tudi malo verjeten, upoštevaje dolžnikovo zavzemanje v vlogi z dne 21.7.2008 za takojšnjo vrnitev zaradi očitne pomote njegovega dolžnika (banke) upniku iz njegovega računa izplačanih sredstev (kar je sicer že z večimi dopisi zahteval dolžnikov dolžnik).

Upnik ima sicer prav, da po vloženem predlogu za izvršbo ni njegova dolžnost preverjati, ali je denarno terjatev, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku, upravičeno prejel, torej ali je sklep o izvršbi že pravnomočen. V kolikor pa se med izvršilnim postopkom ugotovi, da je upnik določen znesek poplačila prejel neupravičeno, ker namreč sklep o izvršbi še ni pravnomočen (drugi odstavek 46. člena ZIZ), je upnik neupravičeno prejeti znesek vendarle dolžan vrniti, saj je zanj v obdobju pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi nenazadnje tudi neupravičeno obogaten (prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi zaradi očitne pomote dolžnikovega dolžnika pomeni hkrati tudi nepravilnost izvršbe, za odpravo katere sta se v obravnavani zadevi zavzemala tako dolžnikov dolžnik kakor kasneje (na podlagi vloge na list. št. 177 spisa) tudi dolžnik. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZIZ lahko stranka ali drug udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, da odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku (torej tudi banka kot dolžnikov dolžnik), storila pri opravljanju izvršbe. Ker je banka obravnavano nepravilnost storila s predčasnim (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) nakazilom zneska 346.960,16 EUR na račun upnikovega pooblaščenca, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je tako nepravilnost mogoče odpraviti le na ta način, da se upnikovemu pooblaščencu naloži vračilo neutemeljeno prejetega zneska na dolžnikov transakcijski račun, s katerega so bila sredstva tudi nakazana.

Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da z opisano odločitvijo sodišče prve stopnje ni neutemeljeno poseglo v pooblastilno razmerje med upnikom in njegovim pooblaščencem, ki procesna dejanja opravlja v imenu in za račun stranke v mejah pooblastila, kot to v svoji pritožbi izpostavlja upnik. Prav iz tega razloga, ker imajo namreč pravdna dejanja (torej tudi sprejem izpolnitve), ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je lahko sodišče prve stopnje upnikovemu pooblaščencu naložilo vrnitev zneska, ki ga je v imenu in za račun upnika pooblaščenec prejel na svoj transakcijski račun. Strogo formalno bi se sicer vrnitev neupravičeno nakazanega zneska morala naložiti stranki sami, ki je (sicer po svojem pooblaščencu) prejela sporni znesek, ker pa lahko plačilo (vrnitev) zneska iz svojega računa opravi le imetnik računa, v obravnavanem primeru torej upnikov pooblaščenec, je sodišče prve stopnje vrnitev neupravičeno izplačanega zneska upnikovemu pooblaščencu očitno naložilo iz praktičnih razlogov. Sicer pa bo naloženo mu vrnitev neupravičeno prejetega zneska pooblaščenec opravil v imenu in za račun (v konkretnem primeru v breme) stranke, kakor je ta znesek tudi prejel. Iz upnikove pritožbe tudi ne izhaja, da bi se znesek, ki ga je upnik neupravičeno prejel na račun svojega pooblaščenca, v času odločanja nahajal kje drugje (in ne več na pooblaščenčevem računu).

Vse navedeno je narekovalo zavrnitev upnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.