Jedro

Sodišče lahko postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je bilo vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. V vsakem primeru pa lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pravdni postopek, prekinjen s sklepom P 3058/2014-III z dne 10. 12. 2015, nadaljuje z dnem 12. 3. 2018. 2. Druga toženka se proti temu sklepu pritožuje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da je bistvena okoliščina pri odločitvi v tem pravdnem postopku, ali je bila druga toženka pravnomočno spoznana za krivo kaznivega dejanja v zadevi I K 7576/2010. Opozarja, da je Ustavno sodišče RS z odločbo Up-92/16-15 z dne 6. 12. 2017 razveljavilo sodbe vrhovnega, višjega in okrožnega sodišča, kolikor se nanašajo na M. T. Ker gre pri drugi toženki za bistveno enak položaj, saj naj bi šlo za sostorilstvo, se odločitev Ustavnega sodišča nujno nanaša tudi nanjo. Kazenski postopek torej ni pravnomočno končan, zato ni pogojev za nadaljevanje že prekinjenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o nadaljevanju postopka izdalo na podlagi drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po tej določbi se v primerih, če je sodišče prekinilo postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 10. 12. 2015 prekinilo postopek do pravnomočno zaključenega postopka pred istim sodiščem v zadevi VII Pg 113/2005. Takrat je ocenilo, da je od odločitve o odškodninski odgovornosti delodajalke tožencev v navedeni zadevi odvisna odločitev o odgovornosti tožencev v obravnavani zadevi. Načeloma se postopek v takšnih primerih nadaljuje, ko je o predhodnem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali drugim pristojnim organom. Dejstvo, da je v gospodarskem sporu, zaradi katerega je bil obravnavani pravdni postopek prekinjen, le delno pravnomočno odločeno, na pravilnost in zakonitost izdaje sklepa o nadaljevanju postopka nima vpliva, še manj pa v pritožbi zatrjevana okoliščina, da se postopek ne more nadaljevati, dokler ne bo pravnomočna odločitev v kazenskem postopku glede sostorilca, ker je Ustavno sodišče v tem delu razveljavilo in vrnilo v novo odločanje odločitve nižjih sodišč. V skladu z določbo drugega odstavka 208. člena ZPP namreč lahko sodišče postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je bilo vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. V vsakem primeru pa lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni1. Na takšni ugotovitvi temelji izpodbijani sklep, pri čemer je sodišče odločitev o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka v tej smeri tudi obrazložilo.

6. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar mag. N. Betteto k 208. členu.