Jedro

Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je napačno štelo, da je bila odločba sodišča tožniku pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevek tožnika (takrat predlagatelja), da se razveljavi sklep prvotožene stranke (takrat udeleženca) št. 01-420/89-ŽS/šn z dne 19.4.1989 ter da se ugotovi, da je tožnik od 21.3.1989 dalje nesposoben za delo in da mu je tožena stranka dolžna plačati njegove stroške postopka, v 15 dneh pod izvršbo. Obenem je vsaki stranki naložilo, da sama trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da mu udarec s topim delom sekire v nesreči dne 10.3.1989 ni pustil večjih posledic, saj je po udarcu čutil močne bolečine v glavi vse do naslednjega dne, ko je obiskal zdravnika. Potem, ko mu je zdravnica zaključila bolniški stalež, ni mogel delati. Ker mu tudi zdravniška komisija bolniškega staleža ni podaljšala, je zaradi bolečin odšel na zdravljenje v bolnišnico v Biha}. Vsakič, ko je bil pri zdravniški komisiji, ji je predočil svoje zdravstvene težave. Navaja, da je sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno navedlo, da je morda v obdobju od 21.3.1989 do 19.4.1989 utrpel kakšno drugo poškodbo in naj se ta trditev ustrezno dokaže. Pritožba se zavrže. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je zavrglo.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je Sodišče združenega dela v Novi Gorici dne 24.3.1992 izdalo odločbo, s katero je tožnikov tožbeni zahevek zavrnilo. Navedena odločba je bila toženima strankama vročena, medtem ko je bila vročitev tožniku oz. njegovemu zastopniku zaradi vojnih razmer v Bosni in Hercegovini nemogoča. Sodišče prve stopnje je tožniku odločbo poskusilo dvakrat vročiti (list. št. 36 in 40), vendar neuspešno. Zato je predsednik senata po neuspelem vročanju izdal odredbo, da se spis z vsemi prilogami vloži v arhiv, ponovno pa se na vpogled predoči 31.12.1992 (list. št. 41). Ker do tega datuma vročitev ni bila izvršena, je sodišče z dnem 31.12.1992 izdalo klavzulo pravnomočnosti.

Pritožbeno sodišče je ob obravnavanju pritožbe ugotavilo, da je pritožba nedovoljena, saj je tožnik vložil pritožbo zoper sodbo, ki je pravnomočna. Pritožba kot redno pravno sredstvo pa je dovoljena le zoper nepravnomočne odločbe in predstavlja oviro, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija (3. odstavek 333. člena ZPP). Zoper pravnomočno sodbo so dovoljena le izredna pravna sredstva.

Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na podatke v spisu sodba do 31.12.1992, ko je bilo izdano potrdilo o pravnomočnosti, še ni bila vročena tožniku ali njegovemu pooblaščencu, zaradi česar še ni mogla postati pravnomočna. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je bila vročitev tožniku opravljena. V skladu s 1. odstavkom 142. člena v času nastanka spornega razmerja veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 - v nadaljevanju: ZPP-77) se sodba, zoper katero je dovoljena pritožba, vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Ker odločba sodišča združenega dela do 31.12.1992 tožniku ni bila vročena v skladu s citirano določbo ZPP-77, temveč mu je bila vročena dne 9.1.2003, je sodišče prve stopnje neutemeljeno že dne 31.12.1992 izdalo potrdilo o pravnomočnosti.

Glede na dejstvo, da je sodišče združenega dela neutemeljeno izdalo potrdilo o pravnomočnosti izpodbijane odločbe, je potrebno za to, da bi bila pritožba zoper citirano odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je podana v 3. odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98, 75/2002 in 16/2004 - v nadaljevanju: ZIZ). Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Ista določba se uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

Šele, ko (če) bo klavzula o pravnomočnosti razveljavljena, bodo podani pogoji za vložitev pritožbe na podlagi določbe 333. člena ZPP. Ker pa ti pogoji ob obravnavanju pritožbe (še) niso bili podani, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 343. člena ZPP pritožbo zavrglo.

V kolikor se bo predmetna zadeva pred sodiščem prve stopnje še obravnavala, naj sodišče pri nadaljnjem postopanju upošteva določbo 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v povezavi z določbo 208. člena ZPP, saj iz opredelitve toženih strank v pritožbi očitno izhaja, da ti stranki, tako kot sta označeni, ne obstajata več.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).