Jedro

Odpoved pritožbi oziroma zahtevi za varstvo pravic pri delodajalcu, ima enake posledice, kot če pritožba oziroma zahteva ni vložena. To pa v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR pomeni, da manjka tudi procesna predpostavka za sodno varstvo.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo zahteval priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 20. 6. 2001 do 19. 9. 2001, izrecno pa izplačilo bruto nadomestila plače za navedeno obdobje, vpis delovne dobe v delovno knjižico in posebej še polovico bruto plače iz naslova premalo izplačane odpravnine. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo.

Ugotovilo je, da je bila med strankama sklenjena izvensodna poravnava v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis je izvršilni naslov, zato tožnik na njegovi podlagi lahko doseže prisilno realizacijo dogovorjenih pravic. Tožnik se je s poravnavo odpovedal pritožbi zoper sklep o "trajnem presežku".

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Stranki sta se s poravnavo odrekli sodnemu reševanju sporov, ki sta jih s poravnavo uredili, glede na vsebino poravnave pa ima tožnikova odpoved pritožbi učinke z dnem podpisa poravnave.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila sklenjena poravnava temelj za ureditev razmerja med strankama, vendar se tožena stranka ni držala dogovorov. Tožena stranka je sklep iz 3. člena poravnave tožniku vročila 20. 12. 2000 in ne 19. 12. 2000, kot se je to zavezala v poravnavi. Zato zaveza odpovedati se pritožbi ni nastala s sklenitvijo poravnave, temveč je tožnik obdržal pravico ne odpovedati se pritožbi zoper kasneje izdani sklep. Ob razlagi sodišča tožnik ne bi imel nikakršnega varstva v primeru kršitev določil poravnave. Tožena stranka je o ugovoru tožnika zoper sklep tudi odločila. Tožnik še navaja, da mu v času bolniškega staleža ni tekel odpovedni rok. Zahteval je le dejansko kontinuiteto delovnega razmerja zaradi okoliščin, povzročenih s strani tožene stranke.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navaja, da so očitki tožnika o vročitvi sklepa neresnični, saj mu je bil sklep vročen 19. 12. 2000, sicer pa gre v tem delu za nedopustno uveljavljanje zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pravilno je tudi materialnopravno stališče sodišča o teku odpovednega roka.

Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bil postopek pravnomočno končan, zato je na podlagi določb 384. člena ZPP revizija dovoljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo oziroma sklep preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Ker tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče je pri presoji izpodbijane sodbe oziroma sklepa vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje.

Sodišči sta tožbo zavrgli, ker niso bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Bistvena dejanska ugotovitev je, da sta stranki sklenili izvensodno poravnavo, s katero sta uredili sporno razmerje. Bistvo poravnave kot pogodbe (1089. člen ZOR) je, da stranki z vzajemnimi popustitvami prekineta spor oziroma odpravita negotovost in določita svoje vzajemne pravice in obveznosti. Popustitev je med drugim lahko tudi v delni ali popolni pripoznavi kakšnega zahtevka druge stranke ali v odpovedi kakšnemu svojemu zahtevku (1090. člen ZOR). Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo prosto razpolaga (1092. člen ZOR). Ker je s poravnavo razmerje urejeno, se pravice iz prejšnjega razmerja ne morejo več uveljavljati (prvi odstavek 1089. člena ZOR).

V postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcu se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči (103. člen ZDR (1990)), kar v skladu s 14. členom ZDSS pomeni določbe ZPP in posebne določbe ZDSS. Po določbi 334. člena ZPP se stranka lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba (beri odločitev delodajalca) razglašena, če se sodba (odločitev delodajalca) ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis (pisni odpravek sklepa). Odpoved pritožbi se ne more preklicati.