Jedro

Višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 (priloga 1 ZST-1) pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR znaša 409,00 EUR, zato taksa za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0 znaša 1.227,00 EUR.

Takse za pritožbeni postopek v obravnavani zadevi ni mogoče odmeriti po določbah ZST-1, kot je veljal pred uveljavitvijo novele ZST-1B, temveč je treba uporabiti ZST-1, kot je veljal ob nastanku taksne obveznosti za pritožbeni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 6. 2. 2024. 2. Zoper izpodbijani sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v zadevi XI Pg 261/2019 z dne 6. 2. 2024 ugodi oziroma vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ki naj se opravi pred drugim sodnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je tožena stranka 1. 2. 2024 vložila pritožbo zoper sodbo in sklep XI Pg 261/2019 z dne 8. 12. 2023. Sodišče prve stopnje ji je 6. 2. 2024 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 1.227,00 EUR. Tožena stranka je zoper plačilni nalog vložila ugovor, v katerem je trdila, da je sodišče takso odmerilo napačno. Navedla je, da pri vrednosti spornega predmeta taksa s količnikom 1,0 znaša 372,00 EUR, pri količniku 3,0 pa bi taksa za pritožbeni postopek morala znašati 1.116,00 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženkin ugovor zavrnilo. Pojasnilo je, da je sodno takso odmerilo od vrednosti spornega predmeta 58.128,10 EUR, kot jo je v tožbi navedla tožeča stranka. Višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR znaša 409,00 EUR, sodna taksa po tar. št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0 pa 1.227,00 EUR. Pojasnilo je še, da taksa, o kateri je v ugovoru pisala tožena stranka (372,00 EUR za količnik 1,0 oziroma 1.116,00 EUR za količnik 3,0), ne ustreza nobeni vrednosti iz tabel vrednosti za odmero sodne takse glede na vrednost spornega predmeta. Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep vztraja, da je sodišče prve stopnje sodno takso za pritožbo odmerilo napačno. Navaja, da je v tabeli o višini taks s količnikom 1,0 iz 16. člena ZST-1 določeno, da taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 65.000,00 EUR znaša 372,00 EUR, zato glede na vrednost spora v konkretni zadevi, ki je 58.128,10 EUR, taksa za pritožbo znaša 3 x 372,00 EUR, kar je enako 1.116,00 EUR.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek. Pravilno je upoštevalo vrednost spornega predmeta 58.128,10 EUR, kot jo je v tožbi navedla tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 8. 12. 2023 tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, tožena stranka pa je vložila pritožbo zoper celotno odločbo, zato je vrednost izpodbijanega dela enaka kot vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 (priloga 1 ZST-1) pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR znaša 409,00 EUR, zato taksa za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0 znaša 1.227,00 EUR.

6. Pritožbene navedbe o napačni odmeri sodne takse za pritožbeni postopek niso utemeljene. Pritožnica navaja, da je v tabeli o višini taks s količnikom 1,0 iz 16. člena ZST-1 določeno, da taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 65.000,00 EUR znaša 372,00 EUR. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil takšen znesek določen v ZST-1, kot je veljal pred uveljavitvijo novele ZST-1B, s katero je bil med drugim spremenjen 16. člen ZST-1 ter posledično tudi tabela v prilogi 1 zakona. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013) je začel veljati 10. 8. 2013, v obravnavani zadevi pa je taksna obveznost za pritožbeni postopek nastala z vložitvijo pritožbe, to je 1. 2. 2024.1 Takse za pritožbeni postopek v obravnavani zadevi torej ni mogoče odmeriti po določbah ZST-1, kot je veljal pred uveljavitvijo novele ZST-1B, temveč je treba uporabiti ZST-1, kot je veljal ob nastanku taksne obveznosti za pritožbeni postopek, to je z vsemi spremembami do vključno novele ZST-1D (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - odl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - odl. US, 19/15 - odl. US, 30/16, 10/17 - ZPP-E, 11/18 - ZIZ-L, 35/18 - odl. US, 16/19 - ZNP-1, 204/21).2 Ta pa višino takse s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR določa v znesku 409,00 EUR.

7. Tožena stranka sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi zato, ker je njen pooblaščenec na zadnjem naroku za glavno obravnavo v postopku pred sodiščem prve stopnje zahteval izločitev sodnice A. A., o kateri po navedbah tožene stranke še ni bilo odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži, da o zahtevi tožene stranke za izločitev sodnice, ki jo je podala na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 1. 9. 2023, še ni bilo odločeno. Zahteva za izločitev sodnice je bila zavrnjena s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 737/2023 z dne 19. 10. 2023 (red. št. 106 spisa), za katerega pa sicer iz spisa ni razvidno, da bi bil vročen strankama. Pritožbeno sodišče tudi pojasnjuje, da sme sodnik, katerega izločitev stranke zahtevajo na podlagi 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kot je to v obravnavanem primeru, skladno z določbo prvega odstavka 74. člena ZPP opravljati nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse pa ni mogoče šteti za odločbo, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča. 8. Pritožbena navedba, da pritožnica v ZPP ne najde določbe, po kateri bi lahko sodišče stranki naložilo založitev predujma za stroške za privedbo priče, kot je to storila sodnica v predmetnem postopku, se izkaže kot pravno neodločilna, saj z njo ni mogoče izpodbiti pravilnosti izpodbijanega sklepa, zato pritožbeno sodišče nanjo ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Skladno s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane z vložitvijo pravnega sredstva. 2 Prehodna določba (prvi odstavek 48. člena) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D) določa, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Po nasprotnem razlogovanju se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala po uveljavitvi novele ZST-1D, kot je to v obravnavanem primeru, plačujejo po ZST-1, ki vključuje novelo ZST-1D.