Jedro

Pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test).

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.Ž. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornice obdolženega T.S. in predlog zagovornika obdolženega D.Ž. za izločitev dokaznih listin v spisu, in sicer vseh dokazov, pridobljenih na podlagi delovanja avstrijskih varnostnih organov in na teh temelječih vseh nadaljnjih pisnih dokazov, pridobljenih tekom predmetnega predkazenskega in kazenskega postopka.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega D.Ž., ki v uvodu svoje pritožbe navaja, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 371. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker so vsi pridobljeni dokazi v kazenskem spisu obremenjeni s kršitvijo človekovih pravic in bi morali biti kot takšni izločeni na osnovi instituta ekskluzije dokazov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da le-to ugodi predlogu zagovornika za izločitev dokazov, kot ga je vložil na predobravnavnem naroku dne 21. 11. 2017. 3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. V obrazložitev svoje pritožbe pritožnik navaja, da je "izvor obravnavanega kazenskega postopka v avstrijskem kazenskem postopku 1 St 8/14 d zoper avstrijskega naročnika E.W.", ki je bil s sodbo Deželnega sodišča v Gradcu 20. 10. 2014 tudi spoznan za krivega, da je preko spletne platforme večkrat kupil prepovedano drogo 3-MMC v skupni teži 3,798,3 g. Navedeni je bil obsojen na 24 mesečno zaporno kazen. Celoten kazenski postopek v Republiki Sloveniji, vključno s predkazenskim postopkom, se je tako po navedbah pritožnika začel na podlagi osnove, da bi naj bila spletna stran www.X.org, po vsej verjetnosti namenjena za nedovoljeno razpečevanje droge. Pritožnik tako med drugim sklepa, da tukajšnji organi pregona niso imeli drugih podatkov, kot zgolj zaključek, da bi naj bila že navedena spletna stran www.X.org zaradi njene profesionalne oblikovanosti namenjena za rezpečevanje drog, navedeno pa ne vsebuje nobenih konkretnih podrobnosti ali okoliščin, na podlagi katerih bi se dalo sklepati o obstoju ustrezne stopnje suma, da se preko te že navedene spletne strani izvaja očitano kaznivo dejanje, ki je predmet obravnavane obtožbe. Z dopustitvijo dokazov o predmetnem kazenskem postopku, ki izhajajo iz "osnovanj na zaključku, da bi naj bila spletna stran www.X.org po vsej verjetnosti namenjena za nedovoljeno razpečevanje prepovedane droge tako krši temeljne ustavna načela, in sicer domnevo nedolžnosti (27. člen Ustave Republike Slovenije), pravnih jamstev (29. člen Ustave Republike Slovenije) in pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP)". Po oceni pritožnika torej za izvajanje preiskovalnih ukrepov v Republiki Sloveniji ni bilo zadoščeno niti minimalnim standardom Ustave in EKČP in posledično ZKP, zato bi bilo po oceni pritožnika potrebno predlogu obrambe ugoditi in torej predlagane dokaze izločiti.

5. S pritožnikom pa nikakor ni mogoče soglašati. Kot je v izpodbijanem sklepu tehtno, prepričljivo in obsežno pojasnilo že prvostopno sodišče, je pri presoji uporabnosti dokazov, pridobljenih v tujini, treba upoštevati suverenost te tuje države in njeno zakonodajo, vse to pa v povezavi z našo pravno ureditvijo, kar z drugimi besedami pomeni, da morajo biti dokazi pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so bili pridobljeni, ob tem pa hkrati ne smejo biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo Ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti (tako imenovani notranji test). Prvostopno sodišče je navedeno presojalo in pri tem utemeljeno zaključilo, da so dokazi, ki so jih pridobili avstrijski varnostni organi v okviru izvajanja njihovih PPU zoper obdolžena T.S. in D.Ž. zakoniti, zaradi česar tudi ni nobene podlage za njihovo izločitev, kot je to podrobneje pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.

6. Aktivnost in pobude avstrijske policije so se začele za tem, ko je bil E.W. utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja. Tekom kazenskega postopka, ki je tekel zoper njega, je razkril, da je prepovedano drogo trimetilmetkation Hcl 3-MMC (strukturni izomer mefedrona) kupoval preko spletne strani www.X.org v količini, ki je bila prepovedana. Za naročene snovi je izvedel plačilo kupnine z nakazilom na slovenski račun. V zvezi z nakazili denarja za nakup prepovedane droge je E.W. razkril policiji tudi izpiske iz svoje spletne banke o nakazilih na slovenske bančne račune, od koder je izhajalo, da je za 500 g 3-MMC 15. 4. 2014 plačal 1.780,00 EUR na transakcijski račun pri Faktor banki, d.d., Ljubljana. Avstrijski policisti so zato nadaljevali z aktivnostmi v smeri ugotavljanja kdo so poimensko še neznani upravljavci navedene spletne platforme, izvedli so prikrito preiskavo, kot je to vse opisano tudi na straneh 6 in 7 izpodbijanega sklepa. Z nudenjem mednarodne pravne pomoči s strani Republike Slovenije pa se je ugotovilo, da sta bila zastopnika slovenskega bančnega računa, ki je bil odprt pri Factor banki, d.d., Ljubljana, slovenska državljana, obdolžena T.S. in D.Ž.. Ob navedenem in ostalih razlogih, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče tako pritožba s povsem posplošenimi pritožbenimi navedbami, da bi se naj celotni kazenski postopek v Republiki Sloveniji (vključno s predkazenskim postopkom) začel zgolj na podlagi podatka, da je bila že navedena spletna stran zaradi njene profesionalne oblikovanosti namenjena za razpečevanje droge, ne more biti uspešna. Pa tudi ostale pritožbene navedbe nikakor ne morejo biti podlaga za izločitev vseh dokazov, kot to tudi v pritožbi predlaga obdolženčev zagovornik. Sicer pa tega, zakaj bi naj bilo z odredbo z dne 21. 5. 2014, s katero se je začela ugotavljati istovetnost upravljavcev že navedene spletne strani, s posredovanjem podatkov o bančnih računih, kršen slovenski ustavni red, pritožnik pobliže niti ne obrazloži, prav tako pa tudi vsebinsko ne pojasni, na čem temeljijo njegovi pritožbeni zaključki, da je z neizločitvijo dokazov kršena obdolženčeva pravica do domneve nedolžnosti ter pravica do poštenega sojenja.

7. Glede na to, da torej iz razlogov, navedenih že v izpodbijanem sklepu, nezakonitost dokazov, pridobljenih s tako imenovanimi prikritimi preiskavami, ki so se izvajale v Republiki Avstriji, ni podana, in ker iz razlogov, navedenih na straneh 11, 12 in 13 izpodbijanega sklepa, tudi nikakor ne drži, da niso bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje oziroma, da sta obdolžena T.S. in D.Ž. vpletena v kriminalno dejavnost v zvezi z kataloškim kaznivim dejanjem, saj sta bila prejemnika nakazil, ki so bila izvršena preko že navedene spletne strani, in ko so torej ob izdaji odredb bili nedvomno podani tudi utemeljeni razlogi za sum, da sta obdolženca storilca kataloškega kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, tak sum pa se je kasneje ob izdaji kasnejših odredb le še okrepil z okoliščinami, navedenim na strani 13 izpodbijanega sklepa, pritožba s prikazovanjem, da gre v obravnavani zadevi za kršitev temeljnih ustavnih načel, pravnih jamstev in pravice do poštenega sojenja, nikakor ne more uspeti. Brez podlage pa so tudi vsa ostala pritožbena izvajanja v smeri, da je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu napačna.

8. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.