Jedro

Niti tožba kot celota niti posamezni zahtevki tudi po popravi niso sposobni za obravnavanje.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

O b r a z l o ž i t e v : Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo VB - ER. (v nadaljevanju tožeča stranka).

Zoper takšno odločitev se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožeča stranka. V svoji pritožbi navaja, da se izpodbijani sklep opira na napačno rabo materialnih določil Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl., v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je v konkretni zadevi med istima strankama zaradi statusa stranke in udeležbe v postopku že vložena revizija pri Vrhovnem sodišču RS. Sodišče naj bi se želelo izogniti razrešitvi ključnega vprašanja glede statusa domnevno obstoječih sospornikov na strani RS, katerih vlogo kot samozvanih strank v tem postopku, ki teče po določilih XXXII. poglavja ZKP, je v nepravdnem postopku sodišče prve stopnje vseh 13 let toleriralo, obenem pa se izogibalo razrešitvi vprašanja nelegalnega poslovanja z nepremičninami, ki so del zahtevka za dokapitalizacijo istih domnevnih sospornic na strani RS (verbatim). Kot edini možni razlog za zavrženje navaja litispendenco in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep o zavrženju obdrži v veljavi in opre svojo odločitev na drug razlog, t. j. litispendenco ter hkrati sodišču prve stopnje poda podrobna navodila, kako naj ravna v nadaljevanju postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje po prejemu tožbe v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe s sklepom z dne 11.11.2008. V slednjem je zahtevalo dopolnitev tožbe tako, da bo obsegala določen zahtevek, da bodo razvidna dejstva in dokazi, s katerimi utemeljuje zahtevek ter da vloži vlogo in morebitne priloge v toliko izvodih, da bo zadostovalo za sodišče in za nasprotno stranko. Ker tožeča stranka navedenega ni storila, je sodišče njeno tožbo zavrglo.

Tudi tožeča stranka v svoji pritožbi sicer predlaga zavrženje tožbe, vendar iz razloga litispendence. Iz navedb tožeče stranke je mogoče razbrati zgolj to, da svoje zahtevke izpeljuje iz zatrjevane nezakonite zaplembe premoženja G.B., po katerem naj bi dedovala ter da v zvezi s tem že teče nepravdni postopek. Kljub temu sodišče druge stopnje ugotavlja, da niti tožba kot celota niti posamezni zahtevki niso sposobni za obravnavanje, tako kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Predvsem drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da, tudi po popravi, tožba sploh ne vsebuje dejstev na katera tožnica opira posamezne zahtevke ali pa ta dejstva niso dovolj konkretizirana (e. g. okoliščine in dejstva glede postopka proti G.B.). Brez navedbe konkretnih dejstev za posamezne tožbene zahtevke v sami tožbi sodišče ne more opraviti ustrezne materialnopravne kvalifikacije zahtevkov. Prav tako sodišče ne sme iz prilog (sicer priloženih v nezadostnem številu) samo sestavljati oziroma dopolnjevati trditvene podlage tožeče stranke. Drži tudi, da zahtevek, naj sodišče vpogleda v spis nepravdnega sodišča ter ugotovi, da tam vloženega specificiranega zahtevka dedičev po upravičencu do popolne rehabilitacije državno pravobranilstvo ne spodbija in nato tak neizpodbijan zahtevek prizna in ga povzame v svojo odločbo, s katero vse postavke kot so specificirane prizna, ne zadostuje zahtevi po določnosti tožbenega zahtevka iz 180. člena ZPP. V tem postopku bi morala namreč tožeča stranka sama določno oblikovati zahtevek, ne pa oblikovanja tožbenega zahtevka na tak način prepuščati sodišču. Ker sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni našlo niti očitanih niti uradno upoštevnih kršitev (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožeča stranka ni priglasila.