Jedro

Tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ker je po izselitvi iz stanovanja s strani toženke, bil prisiljen prositi svoje prijatelje za bivanje pri njih, kar naj bi bilo ponižanje, ki ga bo težko nadomestiti, prizadeto pa naj bi bilo zaradi brezdomstva tudi njegovo osebno dostojanstvo. To po oceni sodišča, ker gre za razmerje med prijatelji, ne povzroča pri tožniku težko nadomestljive škode kot posledico odvzema stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je ugodilo ugovoru tožene stranke in sklep o začasni odredbi opr. št. II P 951/.. z dne 29.3...

razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe, dopolnjen dne

6.4..., zavrnilo. Štelo je, da je sicer obstoj terjatve verjetno izkazan, da pa tožnik ni izkazal za verjetno, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se je pritožil tožnik. Meni, da je odločitev napačna. Okoliščina, da ima trenutno možnost prenočevati pri prijateljih, v ničemer ne zmanjšuje nenadomestljive škode, ki je posledica kršitve njegovih ustavno zajamčenih osebnostnih pravic, zlasti pravice do osebnega dotojanstva in varnosti. Čeprav je tožnik trenutno deležen pomoči prijateljev, ni s tem njegovo osebno dostojanstvo nič manj prizadeto kot če bi še naprej prenočeval na prostem ali v javno dostopnih zaprtih prostorih.

Zaradi dalj časa trajajočega brezdomstva, ki je posledica samovoljnega odvzema stanovanja, se je bil tožnik prisiljen ponižati in svoje prijatelje prositi za pomoč v stiski, to ponižanje pa bo brez dvoma težko nadomestiti. Opozarja tudi, da je v celoti odvisen od dobre volje prijateljev, ki mu lahko pomoč v stiski kadarkoli odrečejo. Predlaga zato, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor toženke zavrne in ohrani začasno odredbo v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je zoper toženko vložil tožbo zaradi motenja posesti stanovanja št. 30 na naslovu E. ulica 19, Ljubljana, ker je toženka dne 25.3... zamenjala vhodna vrata stanovanja s ključavnico vred, izpraznila iz stanovanja vse stvari, ki jih je v stanovanju imel tožnik in mu onemogočila vstop v stanovanje. Zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Ker se tožbeni zahtevek pokriva s predlogom za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da mora tožnik poleg tega, da verjetno izkaže obstoj svoje terjatve, to je utemeljenosti tožbenega zahtevka v motenjski pravdi, tudi verjetno izkazati nastanek težko nadomestljive škode. Ob neprerekani ugotovitvi, da trenutno prebiva pri prijateljih, da je, kot je sam izpovedal, v povprečju 14 dni v mesecu odstoten, tudi pritožbeno sodišče sprejema kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mu ne nastaja težko nadomestljiva škoda na njegovem osebnem dostojanstvu in zdravju, kot jo je navajal v predlogu za izdajo začasne odredbe s trditvijo, da je brez strehe nad glavo in da je prisiljen prenočevati na prostem oziroma v javno dostopnih zaprtih prostorih in brez vseh svojih osebnih stvari, razen nekaj najnujnejših. Ugotovitev, da tožnik približno 16 dni v mesecu prebiva pri prijateljih, približno 14 dni pa je odsoten, dopušča zaključek, da mu odvzem stanovanja ne povzroča težko nadomestljive škode.

Pritožbeno sodišče ne more slediti trditvi, da zaradi pomoči prijateljev ni njegovo osebno dostojanstvo nič manj prizadeto, kot če bi prenočeval na prostem ali v javno dostopnih zaprtih prostorih. V tem je bistvena razlika.

Tisti, ki prenočujejo na prostem ali v javnih prostorih dalj časa, se nehote nekako prištevajo k brezdomcem ali takozvanim klošarjem. Če bi bilo s tožnikom res tako, pritožbeno sodišče ne bi imelo nobenih pomislekov, da je njegovo osebno dostojanstvo prizadeto do take mere, da mu nastaja težko nadomestljiva oz. nenadomestljiva škoda. Bivanje pri prijateljih oz. v njihovih stanovanjih, pa je povsem nekaj drugega.

Tudi ponižanja, ki naj bi ga trpel s tem, ko je bil prisiljen prositi svoje prijatelje za pomoč, ne gre enačiti s težko nadomestjivo škodo, saj prošnja, izrečena prijatelju, ne more biti takšno ponižanje, ki bi lahko imelo za posledico težko nadomestljivo škodo. Verjeti je sicer, da do določene mere nihče ne ostaja neprizadet v okoliščinah, v katerih se je znašel pritožnik. Vendar pa ta prizadetost pri tožniku ni mogla povzročiti oz. ne povzroča težko nadomestljive škode, ki bi jo verjetno izkazal in ki bi se reflektirala v konkretni posledici bodisi glede prizadetosti njegovega osebnega dostojanstva ali kot ponižanje. Možnost, da tožniku prijatelji odklonijo bivanje pri njih, pa za konkretno odločitev, ker to dejstvo še ni nastopilo in je tudi negotovo, ni pravno pomembna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ker ni izpolnjen potreben pogoj za izdajo začasne odredbe, ki je poleg verjetno izkazanega zahtevka tudi verjetno izkazan obstoj nastanka težko nadomestljive škode.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili zaznamovani.