Ukrep je bil izrečen zaradi suma spolne zlorabe, ta sum pa je bil ovržen. Da bi bil oče do deklice nasilen oziroma zakaj naj bi bila deklica na nenadzorovanih stikih z očetom (ki so se v preteklosti že izvajali brez težav) ogrožena zaradi konflikta in/ali nasilja med udeležencema, pritožba ne konkretizira.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1.Udeleženca postopka sta starša petletne A. A. Postopek se je začel leta 2023. Dne 26. 2. 2026 je predlagateljica vložila predlog za izdajo začasne odredbe za stike pod nadzorom, zaradi domnevne spolne zlorabe A. A. s strani očeta. Sodišče prve stopnje je naslednji dan, po poizvedbah v vrtcu, izdalo sklep o stikih pod nadzorom Centra za socialno delo do 20. 4. 2026; s sklepom z dne 20. 4. 2026 je ukrep podaljšalo do 4. 6. 2026. Zoper oba sklepa je nasprotni udeleženec vložil ugovora, o katerih sodišče prve stopnje še ni odločilo. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se začno izvajati nenadzorovani stiki in da se zavrne predlog matere za nadaljnje stike pod nadzorom.
2.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da sodišče ni presojalo, kako je trimesečna prekinitev stikov vplivala na deklico in ali lahko takoj varno vzpostavi stike z očetom. Ni se opredelilo do vseh njenih navedb in listin. Izvedenka B. B. je zapisala, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da zlorabe res ni bilo. Predlagateljica je ravnala v dobri veri, ko je prijavila zlorabo, in je želela zaščititi otroka. Sodišče ni ustrezno upoštevalo konflikta in nasilja ter nadzorovanja s strani nasprotnega udeleženca. Neutemeljeno se ji očita diskreditacija očeta in odtujevanje. Sodišče ni celovito presodilo materinega gospodinjstva.
3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Res je, kar uvodoma navaja pritožba, da pravni pouk na izpodbijanem sklepu ni pravilen; ugovor je pravno sredstvo zoper tisti del sklepa, s katerim se ukrep oziroma začasna odredba izreče, medtem ko je pravno sredstvo zoper tisti del sklepa, s katerim je predlog predlagateljice zavrnjen, pritožba. Vendar ta kršitev v ničemer ni vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, saj je predlagateljica kljub napačnemu pravnemu pouku vložila ustrezno pravno sredstvo in ni bila prikrajšana za svoje procesne pravice. Glede na povedano je neutemeljena navedba v odgovoru na pritožbo, da bi bilo treba pritožbo zavreči.
6.Pritožbene navedbe o kršitvah določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 2 v zvezi z izvedenskima mnenjema so neutemeljene, deloma pa tudi nekonkretizirane, saj pritožba ne pove, zakaj meni, da strokovni razgovor ni bil ustrezno opravljen; do katerih pripomb predlagateljice se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo; s katerim bistvenim dejanskim stanjem se sodišče ne sooči; katerih "več možnih hipotez" sodišče ni preverjalo itd. 3 Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o načelu najmilejšega ukrepa in sorazmernosti; na kršitev teh načel se lahko sklicuje le stranka, zoper katero je ukrep izrečen.
7.Pritožbena kritika zaključkov sodišča prve stopnje spregleda bistveno: začasno odredbo o stikih pod nadzorom je sodišče izdalo zaradi suma spolne zlorabe petletne A. A., ki naj bi jo "ati" nagovarjal k oralnemu spolnemu zadovoljevanju (felaciji); materin predlog za izrek ukrepa je temeljil na izmenjavi SMS sporočil z C. C., materjo deklice, ki obiskuje isti vrtec kot A. A. Pogovor deklic o "lizanju lulčka" naj bi slišala vzgojiteljica, vendar je sodišče prve stopnje še isti dan, ko je prejelo predlog, opravilo poizvedbe v vrtcu, in nobena od vzgojiteljic o tem ni vedela ničesar. V nadaljevanju sta dve sodni izvedenki opravili razgovor z deklico in z veliko verjetnostjo izključili zatrjevano spolno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca. Ker je tako z veliko verjetnostjo (kar je več kot "navadna" verjetnost, ki zadošča za odločanje o začasnih odredbah) izkazano, da ne obstoji razlog, zaradi katerega je bil ukrep izrečen, je izpodbijana odločitev pravilna.
8.Da se očitana zloraba s strani očeta najverjetneje ni zgodila, nehote potrjuje pritožnica, ko navaja, da je ravnala v dobri veri in da bi morala izvedenka razlagati predlagatelji0dino ravnanje po prejemu informacije; za kaj takega v tem postopku ni nobene potrebe. Pritožbene navedbe, da je predlagateljica ukrep predlagala, da "se odnos med otrokom in očetom ohranja v varnem in strokovno sprejetem okolju," so zelo nenavadne, saj je mati A. A. očeta obtožila zlorabe, obenem pa naj bi želela, da otrok odnos s svojim (domnevnim) zlorabljevalcem ohranja (na to nedoslednost opozarja tudi odgovor na pritožbo).
9.Bistvo zadeve zgrešijo tudi obširne navedbe o domnevnem nasilju nasprotnega udeleženca, konfliktu, zgodovini odnosa itd. Kot že povedano, ukrep je bil izrečen zaradi suma spolne zlorabe, ta sum pa je bil ovržen. Da bi bil oče do deklice nasilen oziroma zakaj naj bi bila deklica na nenadzorovanih stikih z očetom (ki so se v preteklosti že izvajali brez težav) ogrožena zaradi konflikta in/ali nasilja med udeležencema, pritožba ne konkretizira.
10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami izvedenskih mnenj o pritožničinem gospodinjstvu kot morebitnem viru A. A. zmedenosti. Ti razlogi niso bili odločilni za sprejeto odločitev, se pa pritožbeno sodišče strinja, da naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju situacijo ustrezno razišče. Pri tem opozarja na ugotovitve obeh izvedenk, da se A. A. tušira skupaj z materinim novim partnerjem D. D., s katerim vsi trije tudi skupaj spijo v isti postelji, pri čemer imata mati in D. D. verjetno spolne odnose, medtem ko A. A. po mnenju matere "trdno spi" (mnenje E. E. z dne 4. 5. 2026). Izvedenka B. B. (mnenje z dne 7. 5. 2026) je poleg tega ugotovila, da A. A. tudi materinega partnerja D. D. dojema kot očeta, zato "ati" iz spornega SMS sporočila ni nujno nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni nujno, da so domače razmere pri materi za deklico škodljive ali kakor koli problematične, vendar naj jih sodišče prve stopnje iz previdnosti preuči.
11.Neutemeljene so tudi navedbe, da sodišče prve stopnje ni presojalo, kako je trimesečna prekinitev stikov vplivala na deklico in ali lahko takoj varno vzpostavi stike z očetom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, tudi na podlagi izvedenkinega opazovanja interakcije z očetom, da ima deklica z očetom dober odnos in da se ne počuti v ničemer ogrožena. Kot že pojasnjeno, je ugotovilo tudi, da domnevne spolne zlorabe s strani očeta najverjetneje sploh ni bilo. Poleg tega je določilo postopno ponovno uvajanje stikov: najprej dva krajša stika, šele nato celodnevni stik. Glede na te ugotovitve so pritožničini pomisleki odveč.
12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeni razlogi, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker gre za vmesni procesni sklep, bo o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.
-------------------------------
1Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
2Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
3Kadar pritožba graja dokazno oceno ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno (sodba VSRS II Ips 136/2016 z dne 5. 10. 2017 in sklep VSRS II Ips 29/2024 z dne 4. 9. 2024).