Jedro

Če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo, ki je bila pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, je to lahko razlog za obnovo postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka (I. točka izreka). S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek: „1. Ugotovi se, da prvotožena stranka S., d.d., krši patent št. SI 9110739 tožeče stranke E., s tem da izdeluje, prodaja, ponuja v prodajo, trži in uvaža zdravilo z imenom Z. 2. Ugotovi se, da drugotožena stranka K., d.d., krši patent št. SI 9110739 tožeče stranke E., s tem da izdeluje, prodaja, ponuja v prodajo, trži in uvaža zdravilo z imenom Z. 3. Prvotoženi stranki S., d.d., in drugotoženi stranki K., d.d., se prepove izdelava, prodaja, ponujanje v prodajo, trženje in uvoz zdravila Z., zdravila L. ali kakršnegakoli drugega izdelka, ki kot zdravilno učinkovino vsebuje snov olanzapin.

4. Prvotožena stranka S., d.d., in drugotožena stranka K., d.d., sta dolžni v roku 8 dni umakniti zdravila Z., L. ali kakršenkoli drug izdelek, ki kot zdravilno učinkovino vsebuje snov olanzapin, iz prometa v vsaki od lekarnah v Republiki Sloveniji.

5. Za primer kršitve 3. ali 4. točke te sodbe se prvotoženi stranki S., d.d., izreče denarna kazen v višini 208.000,00 €. Za primer naslednje kršitve iz 3. in 4. točke te sodbe se prvotoženi stranki S., d.d., izreče denarna kazen v znesku 1.000.000,00 €.

6. Za primer kršitve 3. ali 4. točke te sodbe se drugotoženi stranki K., d.d., izreče denarna kazen v višini 208.000,00 €. Za primer naslednje kršitve iz 3. in 4. točke te sodbe se drugotoženi stranki K., d.d., izreče denarna kazen v znesku 1.000.000,00 €.

7. Za izvršitelja se v tej zadevi imenuje G.I. 8. Izvršitelja se pooblašča, da vstopi v poslovne prostore prvotožene stranke S., d.d., drugotožene stranke K., d.d., in v vsako lekarno v Republiki Sloveniji, in tam zaseže vse primerke zdravil Z., L. ali drugih izdelkov, ki kot zdravilno učinkovino vsebujejo olanzapin.

9. Izrek sodbe v tej zadevi se na stroške, ki jih solidarno nosita prvotožena stranka S., d.d., in K., d.d., objavi v časopisih „DELO“, „DNEVNIK“, „VEČER“, „PRIMORSKE NOVICE“ in „DOLENJSKI LIST“.

10. Prvotožena stranka S., d.d., in drugotožena stranka K., d.d., sta dolžni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila (II. točka izreka).

Tožeči stranki je sodišče prve stopnje naložilo plačilo pravdnih stroškov tožencev v znesku 4.456,28 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper sklep in sodbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožencema je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. V odgovoru predlagata potrditev izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje. Priglasila sta stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v predmetnem postopku uveljavljala tožbeni zahtevek iz naslova kršitve patenta št. SI 9110739 (121. člen ZIL-1). Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je ničnost patentnega zahtevka 2 iz patenta št. SI 9110739 že pravnomočno ugotovljena (sodba Višjega sodišča I Cpg 942/2009 z dne 18. 03. 2010 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani 75/2005 z dne 05. 05. 2009), zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova kršitve tega patenta. Obenem je zavzelo stališče, da predlog tožeče stranke za prekinitev postopka, kljub sklepu Vrhovnega sodišča RS o dopustitvi revizije opr. št. III Dor 41/2010, ni utemeljen, ker je odločitev o veljavnosti/ničnosti patenta že pravnomočna.

6. Tožeča stranka s pritožbo graja odločitev sodišča prve stopnje, ki postopka ni prekinilo, temveč je odločilo o tožbenem zahtevku. Navaja, da bi zavrnitev tožbenega zahtevka v predmetni zadevi, še pred odločitvijo o reviziji glede veljavnosti patenta, tožeči stranki odvzela sodno varstvo zaradi zatrjevane kršitve patenta.

7. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Vendar pa v primeru, da je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo (1).

8. Če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo, ki je bila pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, je to lahko razlog za obnovo postopka (9. točka 394. člena ZPP). V primeru, če bi Vrhovno sodišče RS spremenilo pravnomočno odločitev nižjih sodišč, s katero je bila ugotovljena ničnost spornega patenta, bi tožeča stranka lahko v predmetni zadevi vložila predlog za obnovo postopka. Po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljena pritožbena navedba, da bi bilo v primeru, če postopek ne bi bil prekinjen, tožeči stranki odvzeto sodno varstvo. Tako se izkaže, da je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za prekinitev postopka zavrnilo. Odločitve sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pravnomočne ugotovitve, da je patent ničen, zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova kršitve „ničnega“ patenta (121. člen ZIL-1), pa tožeča stranka vsebinsko niti ne izpodbija.

9. Glede na obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. člena ZPP. Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, morata toženca sama nositi stroške odgovora na pritožbo.

(1) Povzeto po V. Rijavec v dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana (2009), str. 307.