Jedro

Zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožnikovo pritožbo zoper investitorjema izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo z vidika določb 2. odst. 54. čl. in 1. odst. 55. čl. ZUN in pogojev, ki jih določa PUP.

Inšpekcijski postopek ni ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, če je gradnja v skladu s pogoji PUP. Upravni organ je dolžan sosedu omogočiti vpogled le v svoje spise, ne pa tudi v inšpekcijski spis, saj se inšpekcijski postopek vodi pri drugem upravnem organu.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. ... z dne 24.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.6.1997, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje Oddelka za okolje in prostor ter premoženjsko pravne zadeve Izpostave M. Upravne enote Ljubljana z dne 28.8.1996, izdano investitorjema M. in P.K. za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji na zemljišču parc. št. 77/11 in 77/10 (dostop) k.o. K. po predloženi lokacijski dokumentaciji L. d.o.o. z dne 14.6.1993, pod tam navedenimi pogoji in v skladu s pogoji priloženih soglasij pristojnih organov in organizacij. Pogoji pod točko I. lokacijskega dovoljenja med drugim določajo: tlorisne dimenzije stanovanjske hiše: 10,20 x 9,30 m; višinski gabarit: K + VP + M; streha: dvokapnica, smer slemena VZ, kritina siva cementna, naklon strešin 30 stopinj; odmiki: od vzhodnih posestnih meja 5 m, od severne posestne meje 4 m, od južne posestne meje od 1,5 do 10 m; prometna ureditev: dovoz in dostop po obstoječi poti s severne strani; garaža: v sklopu objekta; gradbena parcela 240 m2 zemljišča parc. št. 77/11 k.o. K.; komunalna ureditev: objekt je priključiti na javno vodovodno, elektro in plinsko omrežje; za dispozicijo hišnih odplak je zgraditi vodotesno dvoprekatno greznico brez iztoka, v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije, vse čiste meteorne vode s strešin se ponika. Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, popravek 65/97) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega lokacijskega dovoljenja pravilen, odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Po 2. odstavku 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 28/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po 1. odstavku 55. člena ZUN mora biti lokacijska dokumentacija pripravljena med drugim na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih. Na podlagi pregleda upravnih spisov sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre v konkretnem primeru za poseg v prostor na zemljišču, ki se po določbah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 nahaja v območju urejanja MS 7/6 Zalog s stanovanjsko namembnostjo, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS 7/6 Zalog in MS 7/7Stari Zalog (Uradni list RS, št. 1/93, v nadaljevanju: PUP). Po določbah PUP se predmetno zemljišče nahaja v morfološki enoti 2A/7 - območje za individualno stanovanjsko gradnjo, prostostoječo zazidavo.

Pritrjuje tudi ugotovljeni skladnosti obravnavanega objekta s 30. členom PUP, med drugim, da je obravnavani objekt individualni stanovanjski objekt, ki ga sestavljajo klet, visoko pritličje in mansarda ter da je bilo pridobljeno poprejšnje soglasje sanitarnega inšpektorja s pogojema, ki sta sestavni del izreka lokacijskega dovoljenja. Sodišče še ugotavlja, da navedenih ugotovitev tožnik ne prereka in ne navaja, zakaj meni, da je odločba tožene stranke nezakonita. Kot pravno neupoštevne za postopek legalizacije stanovanjske hiše v gradnji sodišče med drugim zavrača tožnikove navedbe o nenamenski rabi garaže v njej, onesnaževanju zraka in podtalnice. Tožnikove ugovore v zvezi z odločbo urbanističnega inšpektorja in zadržanjem izvršbe o rušenju predmetnega objekta prav tako zavrača kot pravno neupoštevne, saj odločanje o odločbi urbanističnega inšpektorja ni predmet odločanja v tem upravnem sporu.

V pritožbi zoper navedeno sodbo tožnik navaja, da se odločba tožene stranke dejansko ne nanaša na gradnjo stanovanjske hiše ampak na "nezakonito in gradbenim pravilom nasprotno gradnjo večnamenskega poslopja, res da z mansardo, vendar z obratovalnico in gramoznim parkiriščem, oboje brez predpisane vezave na kanalizacijo" ter "začeto poleti 1993 s strani g. M.K.". Meni, da se doslej stanovanjska soseska z vrtovi brez pooblastila v veljavnih predpisih spreminja v "gospodarsko proizvodno zazidljivi del Zaloga". Pristojni urbanistični inšpektorat MUIS Ljubljana je izdal odločbo o rušitvi nezakonite gradnje z dne 24.9.1993, kar pa je preprečil prvostopni organ z izdajo dovoljenja za gradnjo istega objekta investitorjema na istih parcelah, ki sta v njuni lasti. Tožena stranka je to dovolila. Investitorja "skladiščita v večnamenskem objektu". Navaja še, da mu prvostopni organ ni omogočil primerjave tega prvostopnega spisa z inšpekcijskim spisom, s čemer je "prizadet v enakosti državljanov pred državnim organom", česar izpodbijana sodba ne upošteva, kakor tudi ne, da je že protiustavno prizadet v pravici stranke v postopku in ne šele po 31.12.1997 z določbo 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS. Predlaga, da vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču ter mu naloži sprožitev kazenskega postopka zoper dejanskega krivca izginotja upravnega spisa v inšpekcijski zadevi.

Tožena stranka in investitorja kot prizadeti stranki na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje presodilo zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožnikovo pritožbo zoper investitorjema izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče zakonitost pravilno presodilo z vidika določb 2. odstavka 54. in 1. odstavka 55. člena ZUN in pogojev, ki jih določa PUP. Tudi v pritožbi tožnik niti ne trdi, da sporno lokacijsko dovoljenje ni v skladu s PUP, ampak ponavlja ugovore, ki jih je utemeljeno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Ker tožnik niti ne zatrjuje, da bi bil že ob izdaji lokacijskega dovoljenja zgrajen večnamenski objekt, ampak le navaja, da investitorja v objektu skladiščita in ob njem parkirata, je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tak ugovor utemeljeno zavrnilo in se sklicevalo na ugotovitev tožene stranke, da je bilo lokacijsko dovoljenje izdano za gradnjo stanovanjske hiše. Morebitna uporaba nedograjene stanovanjske hiše za skladiščenje in zemljišča ob njej za parkiranje tudi ni predmet izdaje lokacijskega dovoljenja in na odločitev v tem upravnem sporu ne vpliva. Pritožbeno sodišče se tudi strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ugovori v zvezi z inšpekcijskim postopkom ne spadajo med ugovore, ki bi lahko vplivali na odločitev v tem upravnem sporu. Inšpekcijski postopek namreč ni ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, če je gradnja v skladu s pogoji PUP. Kar se postopka tiče, pa je bil upravni organ dolžan tožniku kot sosedu omogočiti vpogled le v svoje spise, ne pa tudi v inšpekcijski spis, saj se inšpekcijski postopek vodi pri drugem upravnem organu.

Uveljavljani pritožbeni ugovori torej niso utemeljeni. Drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo, zato je na podlagi 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.