Jedro

V tem postopku je treba smiselno upoštevati procesna jamstva, ki so po tretjem odstavku 19. člena Ustave RS zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Obravnavani bolnik mora biti (ne glede na svojo bolezen in procesno sposobnost) med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere.

Sodišče je pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 75. in 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve. Med njimi ni pogoja, da bi morala biti zadržana oseba postavljena pod skrbništvo in da bi ji moral biti v okviru nujnega postopka postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se (1) nasprotnega udeleženca, začasno nameščenega pri predlagatelju, po sprostitvi prostega mesta sprejme v varovani oddelek predlagatelja - Enota X, brez privolitve, za čas do enega leta; (2) odredilo, da se o sprostitvi prostega mesta na varovanem oddelku Enota X obvesti predlagatelja, ki poskrbi za prevoz nasprotnega udeleženca za sprejem na varovani oddelek; in (3) da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2.Pritožbo zoper sklep vlaga sin nasprotnega udeleženca A. A. kot najbližja oseba. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev 46. in 47. člena ZDZdr1 oziroma kršitev pravic bližnje osebe (ker ga sodišče ni seznanilo s postopkom, ga ni pravočasno povabilo na narok, mu ni vročilo pisnega mnenja izvedenke psihiatrične stroke in mu je na naroku omejilo postavljanje vprašanj) ter kršitve ustavnih pravic do učinkovitega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in kršitev 31. člena ZDZdr nasprotnega udeleženca. Sodišče bi moralo glede na podano mnenje izvedenke, ob sumu na pomanjkanje poslovne in procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca, izvesti postopek in mu postaviti zakonitega zastopnika ter ugotoviti učinek sedativnih in pomirjevalnih zdravil na njegovo sposobnost razumevanja postavljenih vprašanj na naroku. S strani sodišča postavljeni odvetnik po prvem odstavku 31. člena ZDZdr ne more nadomestiti izostale procesne sposobnosti stranke. Za zagotovitev učinkovitega varstva pravic osebe bi jo moralo sodišče predhodno nadomestiti z institutom zakonitega zastopnika. Postavljeni odvetnik se je nekritično strinjal z vsebino postopka, ni vzpostavil stika z očetom, ni kontaktiral svojcev. Izvedeno ravnanje v tem sodnem postopku je popolnoma razvrednotilo posameznika kot osebo. Predlaga odpravo (prav: razveljavitev) izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj po izvedbi ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi očetovo procesno sposobnost, mu postavi zakonitega zastopnika, ki bo očetu izbral odvetnika, da bo nato sodišče zakonito izvedlo postopek z upoštevanjem dostojanstva nasprotnega udeleženca kot subjekta v postopku.

3.Postavljeni odvetnik udeleženca je odgovoril na pritožbo. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča je posebni nepravdni postopek, ki ga ureja ZDZdr. Zanj se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena navedenega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno (drugi odstavek 75. člena ZDZdr). Predlog za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom sodišče pošlje v odgovor osebi, na katero se predlog nanaša. Hkrati jo pouči o pravici do odvetnika, ki si ga lahko oseba izbere sama, sicer ji ga po uradni dolžnosti postavi sodišče (42. člen ZDZdr). Sodišče odredi pregled osebe po izvedencu psihiatrične stroke, ki poda mnenje o zdravstvenem stanju osebe (43. člen ZDZdr), nato pa razpiše narok, na katerega povabi predlagatelja, osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev (prvi odstavek 45. člena ZDZdr). Na naroku zasliši izvedenca, osebo in druge osebe, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev (46. člen ZDZdr), pri čemer predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis (47. člen ZDZdr).

6.Drži, da v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje na narok s posebnim vabilom kot najbližjo osebo ni povabilo pritožnika, pač pa le hčerko udeleženca. Oba - tako pritožnik kot hčerka udeleženca - pa sta bila o postopku nedvomno obveščena s strani predlagatelja2 . O naroku je bila kot najbližja oseba obveščena in pravilno vabljena hči osebe, tako hči kot pritožnik pa sta s posebno vlogo priglasila udeležbo v postopku3 , se oba udeležila naroka in bila na naroku zaslišana. Pri zaslišanju hčerke kot najbližje osebe je aktivno sodeloval tudi postavljeni odvetnik, ki mu pritožba neutemeljeno očita nekritično strinjanje z vsebino postopka in nezagotavljanje učinkovitega varstva pravic osebe. Tudi pritožnik je aktivno sodeloval pri izvajanju dokazov: iz zapisnika o naroku izhaja, da je postavljal vprašanja nasprotnemu udeležencu in tudi izvedenki, ki je že odgovorila tudi na vprašanja, ki jih izpostavlja v pritožbi, ko sodišču posredno očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (o vplivu prejetih zdravil na očetovo sposobnost oziroma zmožnost oblikovati pravo voljo). Ne glede na očitek, da mu pred narokom ni bilo vročeno pisno izvedeniško mnenje (ki ga v spisu ni), je treba ugotoviti, da načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno. Pritožniku je bila dana možnost sodelovanja pri izvedbi dokazov, ki jo je tudi izkoristil (podatki zapisnika o opravljenem naroku na list. št. 38 do 39). Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje - v obravnavanem primeru: kako je potekal narok in na njem opravljena zaslišanja osebe, obeh najbližjih oseb in izvedenke. Izpovedba pritožnika je zabeležena, zabeležena so vprašanja, ki jih je postavljal udeležencu in izvedenki psihiatrične stroke. Morebitnih njegovih pripomb zoper vodenje postopka ali povzeta vprašanja in izpovedbe v zapisniku ni. Zato pritožbenim očitkom, da je sodišče omejevalo njegova vprašanja, ni mogoče slediti. Očitanih procesnih kršitev določb ZDZdr ter procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP4 ni. Do te kršitve pride le, če stranka nima možnost izjave, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

7.Obravnavani postopek je specifičen nepravdni postopek, v katerem že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Gre za nujni postopek, saj se posega v eno temeljnih ustavnih pravic posameznika (tudi v pravico do osebne svobode - prvi odstavek 19. člena Ustave RS). Zato je treba po stališčih Ustavnega sodišča RS tudi v tem postopku smiselno upoštevati procesna jamstva, ki so po tretjem odstavku 19. člena Ustave RS zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Obravnavani bolnik mora biti (ne glede na svojo bolezen in procesno sposobnost) med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere5 . V skladu s tem izhodiščem drugi odstavek 42. člena ZDZdr ustavno skladno določa, da sodišče pouči osebo o pravici do odvetnika, ki si ga v enem dnevu od vročitve predloga izbere oseba sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji ga mora po uradni dolžnosti postaviti sodišče. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ta pravila pravilno upoštevalo in postavilo nasprotnemu udeležencu odvetnika po uradni dolžnosti.

8.Zmotno je pritožnikovo zavzemanje za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo že v okviru nujnega postopka za sprejem v obravnavo v varovani oddelek SVZ brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Kot je bilo že povedano, je zaradi posegov v temeljne ustavne pravice posameznika postopek nujen. Sodišče ga mora zaradi zaščite koristi osebe voditi hitro na način, po postopku in v rokih, ki so predpisani s tem zakonom. Zato z njim ni mogoče odlašati do tedaj, dokler bi bila oseba v (drugem) postopku postavljena pod skrbništvo in bi ji bil postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik. Ravno zaradi zaščite koristi osebe je predviden posebni postopek, v katerem je predvideno, da se obravnavani osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo pravic in koristi z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti. Odvetnikove pravice so opredeljene v ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja pri zastopanju osebe in varovanju njenih koristi pa veljavna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka. Glede na podatke spisa, iz katerih izhaja, da je postavljeni odvetnik obrazloženo odgovoril na predlog za sprejem v varovani oddelek SVZ po sklepu sodišča6 in aktivno sodeloval pri izvajanju dokazov7 , so pritožbeni očitki o neskrbnem ravnanju pri zastopanju nasprotnega udeleženca neutemeljeni.

9.Drugih pritožbenih ugovorov zoper izpodbijani sklep ni. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa, pri katerem mora paziti na pravilno uporabo materialnega prava in na v drugem odstavku 350. člena ZPP navedene absolutne bistvene kršitve pravil postopka, ugotavlja, da je odločba pravilna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 75. in 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve. Med njimi ni pogoja, da bi morala biti zadržana oseba postavljena pod skrbništvo in da bi ji moral biti v okviru nujnega postopka postavljen skrbnik kot zakoniti zastopnik. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

10.Pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z napakami in procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-18 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------

1Zakon o duševnem zdravju, Ur. list RS, št. 77/08 s spremembami.

2Slednji je že v predlogu za sprejem v varovani oddelek SVZ po sklepu sodišča navajal, da sta kontaktni osebi za osebo hči in sin osebe (pritožnik), ki se oba strinjata z namestitvijo oziroma premestitvijo očeta v varovani oddelek - list. št. 1.

3Red. št. 13 in red. št. 17.

4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

5Odločba Ustavnega sodišča RS UI 60/03 z dne 3. 12. 2004, točka 12.

6Podatki na redni številki 18 spisa.

7Podatki zapisnika o naroku na redni številki 9 spisa.

8Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 42, 43, 45, 45/1, 46, 47, 74, 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.