Jedro

Tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni tožba, ki je lahko podlaga za zaznambo spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini, parc. št. X, k.o. D., ki ga je predlagatelj vložil na podlagi tožbe vložene pred istim sodiščem dne 18.1.2008, opr. št. I P 217/2008. (2.) Zoper tak sklep vlaga pritožbo predlagatelj in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zaznamba spora dovoli. Meni, da tožba predlagatelja sodi med tisto vrsto tožb, na podlagi katerih se po 79. členu ZZK-1 dovoli zaznamba spora. V konkretnem primeru je bila pogodba s sprejemom ponudbe že sklenjena, tožba na sklenitev pogodbe je bila vložena le iz razloga, ker je potrebna še odobritev pravnega posla s strani pristojnega upravnega organa. V kolikor ne bi šlo za kmetijsko zemljišče, bi bilo potrebno tožiti na ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre torej v bistvu za tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice, saj je pogodba že po samem zakonu sklenjena.

(3.) Nasprotna udeleženka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnika, da je bila v konkretnem primeru, če je šlo za nakup kmetijskega zemljišča, kupna pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe. Takšno stališče je uveljavljeno tudi v sodni praksi (primerjaj odločbo II Ips 835/2007). Vendar pa to, kot zmotno meni pritožnik, ne pomeni, da gre pri konkretni tožbi, ki jo je vložil, za tožbo, s katero dejansko zahteva ugotovitev lastninske pravice v smislu 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

(6.) V zemljiški knjigi se po tej določbi, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko zaznamuje zgolj spor o pridobitvi pravice na podlagi tožbe na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, ki je bila pridobljena na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. V konkretnem primeru pa lastninska pravica predlagatelja ni bila pridobljena na izviren način, pač pa jo bo eventualno šele pridobil, in sicer na podlagi pravnega posla (kupne pogodbe) in vpisa v zemljiško knjigo. S pravnim poslom se namreč lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (glej 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Tudi sicer je zmotno stališče pritožnika, da gre v konkretnem primeru dejansko za ugotovitveno tožbo. Če namreč lastninske pravice še ni pridobil, s tožbo v nobenem primeru ne more zahtevati njene ugotovitve. Ob predpostavki veljavnosti kupne pogodbe in odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ima namreč zaenkrat zgolj obligacijskopravno varstvo, to je pravico zahtevati od prodajalke izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, kar je dejansko z vloženo tožbo tudi zahteval. (7.) Ker v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, pritožnik zaznambe spora ni predlagal na podlagi tožbe, ki jo opredeljuje 79. člen ZZK-1, je odločitev sodišča, ki je predlog za zaznambo spora zavrnilo, pravilna. Pritožbo je bilo posledično potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje, saj pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni našlo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi z 2. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

(8.) V skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1, je sočasno z zavrnitvijo pritožbe dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.