Jedro

Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razdružitve nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za njen socialni in ekonomski položaj zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 158/2015 z dne 26. 2. 2015 se v 4. točki izreka odpravi in se v tem obsegu vrne zadeva istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer v obliki oprostitve plačila stroškov pridobitve novega izvida in mnenja izvedenca gradbene stroke v nepravdnem postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. N 2/2015 (1., 2. in 3. točka izreka) ter zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede sestave in vložitve vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v navedenem nepravdnem postopku (4. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. I Cp 1058/2014 z dne 5. 1. 2015 pritožbi tožeče stranke ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. N 60/2012 z dne 8. 7. 2014 (s katerim je sodišče razdružilo nepremičnino – stanovanjsko stavbo z naslovom …) in zadevo vrnilo v novo odločanje, pri čemer je navedlo, da sodišče prve stopnje ni pridobilo novega cenitvenega poročila, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno razjasnjeno v posledici česar je prvostopenjska odločitev ob razdružitvi solastnega premoženja zaenkrat preuranjena.

Glede na navedeno je zato prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila stroškov izdelave novega izvida in mnenja izvedenca gradbene stroke utemeljena. Zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v (ponovljenem) nepravdnem postopku (pod opr. št. N 2/2015) pa utemeljuje z neizpolnjevanjem objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z napotilom višjega sodišča je z novo cenitvijo potrebno ugotoviti realno tržno vrednost nepremičnin, zato pri tem ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, da bi prosilka potrebovala strokovno pomoč odvetnika. Njen položaj v tej fazi postopka ni odvisen od pravne argumentacije in ustreznega izvajanja procesnih dejanj in se s strokovno pomočjo odvetnika ne bi izboljšal. Zato bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v neskladju z namenom, ki ga zasleduje 24. člen ZBPP.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zavrnitvijo upravičenosti do pravnega svetovanja in zastopanja v zgoraj navedenem nepravdnem postopku. Pojasnjuje potek dosedanjega nepravdnega postopka, v katerem je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. N 60/2012 z dne 8. 7. 2014 razdružilo solastno nepremičnino (stanovanjsko hišo na naslovu …, v kateri tožeča stranka živi), pri čemer je pri določitvi vrednosti nepremičnine in solastnih deležev izhajalo iz mnenja izvedenca A.A.. Tožeča stranka se z navedeno cenitvijo ni strinjala in je v pritožbenem postopku zahtevala postavitev novega izvedenca, ki bi ocenil realno tržno vrednost ter s svojo pritožbo uspela. Poudarja, da je zadeva pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj, saj edina od sodedičev prejema denarno socialno pomoč v višini 269,00 EUR in edina tudi v hiši biva. Nepremičnina je že celo življenje njen edini dom, z zneskom, ki bi ji naj bil izplačan pa bi si morala zagotoviti drugo bivališče. Prav tako je bila že na obravnavah opozorjena, da gre v zadevi za precej kompleksen primer, izhajajoč iz dejstva, da je interes vseh preostalih sodedičev prodaja nepremičnine, ki je predmet tega nepravdnega postopka, pri čemer bi samo njej bil izplačan delež glede na podano cenitev, vsi ostali pa bi participirali šele ob prodaji hiše po znatno višji ceni. Na podlagi vsega navedenega tudi v tem postopku nujno potrebuje strokovno pravno pomoč. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in da se zadeva vrne v ponovno presojo ter da se glede na dejstva prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba je utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V skladu s citirano pravno podlago je treba torej pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči presojati oba tam navedena pogoja, da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj.

V obravnavani zadevi je sporno stališče tožene stranke, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči v neskladju z namenom, ki ga zasleduje 24. člen ZBPP. Glede navedenega pa je tožena stranka navedla, da v nepravdnem postopku razdružitve solastne nepremičnine, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. N 2/2015, naj ne bi šlo za pravno in dejansko zapleten postopek, zato si s pravno argumentacijo in ustreznim izvajanjem procesnih dejanj tožeča stranka ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče s takšno utemeljitvijo ne soglaša. Kot je bilo že navedeno, 24. člen ZBPP poleg razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh govori tudi o pomembnosti zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma ali je zadeva za prosilca življenjskega pomena. V obravnavani zadevi gre namreč za razdružitev nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi (po lastnih navedbah že od rojstva) in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za socialni in ekonomski položaj tožeče stranke zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine (predvsem zaradi zagotovitve drugega ustreznega bivališča). Ker pa je višina tega izplačila odvisna od pravilno ugotovljene realne tržne vrednosti nepremičnine, kar naj bi bila naloga novega cenilca gradbene stroke, ki mora v skladu z napotilom višjega sodišča s strokovnega vidika argumentirati tudi morebitno večje odstopanje opravljene cenitve z vrednostjo spornih nepremičnin, ugotovljeno v okviru množičnega vrednotenja nepremičnin, je za pravilno presojo vseh navedenih okoliščin pomembno, da je tožeči stranki v postopku zagotovljeno pravno svetovanje in zastopanje odvetnika.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka napačno uporabila materialni predpis, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala ponovno odločiti o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v skladu z napotilom sodišča, ki ga je navedlo v tej sodbi.