Jedro

Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku. Za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovor drugega dolžnika F. Ž. zoper sklep o izvršbi zavrne, drugi dolžnik F. Ž. sam krije svoje stroške ugovornega postopka in stroške pritožbe zoper sklep z dne 29. 6. 2011, upniku pa je dolžan v roku 8 dni povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 2.785,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila; sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v katerem upniku niso bili priznani stroški odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2011) potrdi.

II. Drugi dolžnik F. Ž. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 28. 8. 2014, upniku pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe zoper sklep z dne 28. 8. 2014 v znesku 2.985,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru drugega dolžnika F. Ž. z dne 5. 1. 2011 zoper sklep o izvršbi ugodilo in sklep o izvršbi zoper F. Ž. razveljavilo in predlog za izvršbo zoper njega zavrnilo (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da mora upnik dolžniku F. Ž. povrniti 5.861,80 EUR stroškov postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Glede ugotovitve, da se v spisu ne nahaja odstop od pogodbe z dne 4. 11. 2010, ki je bil poslan dolžniku kot solidarnemu poroku in plačniku, upnik meni, da je protispisna glede na sklep o ugovoru z dne 29. 6. 2011. V sklepu z dne 29. 6. 2011 je namreč sodišče ugotovilo, da so bile dolžniku vročene priloge, tudi dopisa z dne 8. 10. 2010 in 4. 11. 2010, v izpodbijanem sklepu pa sodišče ugotavlja, da se v spisu nahaja zgolj dopis z dne 4. 11. 2010, ki je bil poslan glavnemu dolžniku. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik ponovno navaja, da je pisno izjavo o odstopu od pogodbe z dne 4. 11. 2010 vročil tudi dolžniku kot solidarnemu poroku in plačniku in da je navedeno izjavo priložil k predlogu za izvršbo. Da je bila izjava o odstopu poslana dolžniku kot poroku in plačniku, je razvidno iz izjave in povratnice. Kje se je izgubil dopis oziroma zakaj ga ni v spisu, upniku ni znano. Predlog za izvršbo je bil vložen zoper glavnega dolžnika in zoper dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika, zato bi bilo nelogično, da odstopa od pogodbe ne bi priložil. Glede na navedeno je jasno, da je upnik k predlogu priložil tudi odstop od pogodbe z dne 4. 11. 2010, ki je bil poslan solidarnemu poroku in plačniku. Ker ga je sodišče prezrlo, je odločilo v nasprotju z dokazi v spisu. Odločitev sodišča je tudi materialnopravno zmotna. Pisno izjavo kot dokaz po tretjem odstavku 20.a člena ZIZ je namreč treba vročati le glavnemu dolžniku, ne pa tudi porokom. Izjava o odstopu od pogodbe je bila glavnemu dolžniku vročena, kar med strankama ni sporno, terjatev po notarskem zapisu SV 667/09 z dne 3. 7. 2008 je tako zapadla, notarski zapis pa je postal izvršilni naslov. Porok se zaveže izpolniti tuj dolg in ne svojega, gre za akcesorno obveznost, odvisno od glavne obveznosti (Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) s komentarjem, 4. knjiga, str. 1049). Tudi pravna teorija je zavzela stališče, da je pri presoji predpostavk neposredne izvršljivosti porokove obveznosti na podlagi njegove odgovornosti za tujo obveznost treba upoštevati, da je porokova obveznost akcesorna obveznosti, ki je predmet te odgovornosti, v tem pomenu, da nastane, če (in ko) nastane ta obveznost (prvi in drugi odstavek 1016. člena OZ). Nastanek obveznosti glavnega dolžnika je torej nujna predpostavka nastanka odgovornosti poroka za to obveznost. Opustitev obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi, ima tako lahko posledice le na odškodninskem področju (1025. člen OZ), za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, pa zadošča že priporočeno vročena pisna izjava glavnemu dolžniku, ki jo je upnik poslal in tudi priložil k predlogu za izvršbo. Glede na navedeno sodišču ni treba izvajati s strani poroka predlaganih dokazov glede pravno nepomembnega dejstva obvestitve porokov. Tako stališče je zavzela tudi sodna praksa (VSM Sklep I Ip 387/2012). Dejstvo, ali je bila pisana izjava o odstopu od pogodbe vročena dolžniku kot solidarnemu poroku in plačniku, za konkretni postopek torej ni pravno pomembno in sodišče na njegovi podlagi ugovoru ne bi smelo ugoditi. Kljub temu je upnik izkazal, da je tako izjavo poroku poslal, s čimer je storil celo več, kot je potrebno, da notarski zapis postane izvršilni naslov, terjatev po notarskem zapisu pa je torej v celoti zapadla tudi zoper dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne, dolžniku pa se v plačilo naložijo stroški postopka, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik F. Ž. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi notarskega zapisa z dne 3. 7. 2008. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 22. 12. 2010. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Glavni dolžnik A., d.o.o., in solidarni porok in plačnik F. Ž. sta izdanemu sklepu o izvršbi pravočasno ugovarjala. Sodišče je o ugovorih odločilo s sklepom z dne 29. 6. 2011, Višje sodišče v Ljubljani pa je odločitev o zavrnitvi ugovorov in odločitev o ugovornih stroških s sklepom II Ip 4937/2011 z dne 14. 12. 2011 razveljavilo, saj odločitev ni imela razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede zapadlosti terjatve po notarskem zapisu. Sodišče prve stopnje je nato izvršbo zoper glavnega dolžnika A., d.o.o., s sklepom z dne 14. 5. 2014, ki je postal pravnomočen 24. 5. 2014, ustavilo, pridobljeno ločitveno pravico upnika pa je obdržalo v veljavi, saj je bil nad glavnim dolžnikom začet stečajni postopek, v katerega je upnik svojo terjatev in pridobljeno ločitveno pravico pravočasno prijavil. Izvršba v predmetni zadevi se tako nadaljuje le še zoper solidarnega poroka in plačnika F. Ž. (v nadaljevanju drugi dolžnik).

7. Drugi dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da znesek iz posojilne pogodbe ni zapadel v plačilo oziroma v plačilo ni zapadel v celoti. S strani upnika namreč ni prejel nikakršnega obvestila, s katerim bi upnik dolžniku pustil dodatni rok, v katerem bi lahko dolžnik izpolnil svojo obveznost, kar bi moral storiti v skladu z določbami OZ.

8. Sodišče prve stopnje je ugovoru drugega dolžnika z izpodbijanim sklepom ugodilo, sklep o izvršbi zoper njega razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, upniku pa je v plačilo naložilo tudi dolžnikove stroške ugovornega postopka in postopka s pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2011. V obrazložitvi sklepa je ugovorne navedbe dolžnika sicer zavrnilo kot neutemeljene, saj uporaba določb OZ o dodatnem roku ne pride v poštev, neskladnosti določil notarskega zapisa z materialnim pravom pa zaradi načela stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov v izvršilnem postopku ni mogoče presojati. Ugovoru drugega dolžnika pa je kljub temu ugodilo po uradni dolžnosti iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zapisalo je, da upnik ni izkazal, da bi pisno izjavo o zapadlosti terjatve vročil drugemu dolžniku, zato tudi ni dokazal, da je celotna terjatev do drugega dolžnika zapadla, notarski zapis pa tako ne predstavlja primernega izvršilnega naslova zoper drugega dolžnika.

9. Notarski zapis je izvršilni naslov, če je izvršljiv (2. točka 17. člena ZIZ). Izvršljiv je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

10. Upnik v pritožbi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se izjava o odstopu od pogodbe, ki je bila poslana drugemu dolžniku, v spisu ne nahaja, in trdi, da je navedeno izjavo dolžniku poslal in dokazilo tudi priložil k predlogu za izvršbo. Navaja tudi, da so take ugotovitve sodišča protispisne, saj je bilo v sklepu o ugovoru z dne 29. 6. 2011 ugotovljeno, da je bila drugemu dolžniku izjava o odstopu od pogodbe vročena, saj se v spisu nahaja dokazilo o tem. Višje sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da dejstvo, ali je bila izjava o odstopu od pogodbe vročena drugemu dolžniku ali ne, za zapadlost terjatve v konkretnem primeru sploh ni pravno odločilno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju tega sklepa. Kljub temu pa glede na pritožbene navedbe pojasnjuje, da izpodbijani sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sklep o ugovoru z dne 29. 6. 2011, v katerem naj bi se nahajale dejanske ugotovitve, nasprotne ugotovitvam v izpodbijanem sklepu, je bil namreč s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4937/2011 z dne 14. 12. 2011 razveljavljen. Razveljavitev pomeni, da odločitev in v njej vsebovane dejanske ugotovitve nimajo pravnega učinka, saj odločitve več ni, zato že po naravi stvari ne more priti do medsebojnega nasprotovanja oziroma do protispisnosti. Slediti tudi ni mogoče navedbam, da je dolžnik izkazal, da je izjavo o odstopu od pogodbe poslal drugemu dolžniku. K predlogu za izvršbo so namreč priložene priloge, označene z A1 do A9, od katerih je priloga A1 notarski zapis, priloge A2 do A7 so zemljiškoknjižni izpiski, priloga A8 je prometna kartica od 1. 10. 2009 do 3. 12. 2010, priloga A9 pa je odstop od pogodbe, naslovljen na glavnega dolžnika, skupaj s povratnico, ki izkazuje, da je bil odstop vročen glavnemu dolžniku. Upnik izjave o odstopu, vročene drugemu dolžniku, ni priložil niti k odgovoru na ugovor, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da svojih navedb, da je izjavo poslal tudi drugemu dolžniku, upnik ni izkazal (tudi k pritožbi navedene izjave upnik ni priložil, kljub temu, da navaja, da jo prilaga).

11. Ne glede na to, da upnik res ni uspel izkazati, da je izjavo o odstopu od pogodbe poslal drugemu dolžniku, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, pa je odločitev, da se ugovoru drugega dolžnika ugodi, kljub temu materialnopravno napačna, kot utemeljeno opozarja pritožba. Že zgoraj je bilo omenjeno, da navedbe glede vročitve izjave o odstopu od pogodbe drugemu dolžniku za presojo zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa niso pravno relevantne. Drugi dolžnik je namreč solidarni porok in plačnik terjatve, ki jo ima upnik na podlagi notarskega zapisa kreditne pogodbe zoper glavnega dolžnika. Porok se zaveže izpolniti tuj dolg in ne svojega, zato solidarnega poroštva ni mogoče enačiti s solidarno odgovornostjo dolžnikov, katerih obveznosti so samostojne in neodvisne, saj gre pri poroštvu za akcesorno obveznost, katere nastanek in obstoj sta odvisna od glavne obveznosti (prim. V. Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, stran 1049). Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko le posledice odškodninske odgovornosti (1025. člen OZ), za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, pa zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku (tretji in peti odstavek 20.a člena ZIZ) (prim. VSM sklep I Ip 387/2012 z dne 31. 5. 2012).

12. Upnik je v predlogu za izvršbo zatrjeval, da je glavnemu dolžniku z dopisom z dne 4. 11. 2010 sporočil, da zaradi neplačila zapadlih mesečnih terjatev odstopa od kreditne pogodbe, zato je predčasno zapadla obveznost v celoti. K predlogu je priložil tudi pisno izjavo o odstopu od pogodbe z dne 4. 11. 2010, naslovljeno na glavnega dolžnika, skupaj s povratnico, ki izkazuje, da je bil odstop vročen glavnemu dolžniku dne 5. 11. 2010. S tem je upnik izkazal zapadlost terjatve po notarskem zapisu zoper glavnega dolžnika v smislu tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, kar je v izpodbijanem sklepu že pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, to pa glede na zgoraj pojasnjeno zadošča tudi za izvršljivost notarskega zapisa zoper solidarnega poroka in plačnika. Notarski zapis, ki ga je upnik priložil kot podlago za izvršbo v konkretni zadevi, tako predstavlja primeren izvršilni naslov (tudi) zoper drugega dolžnika - solidarnega poroka in plačnika F. Ž., ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, obstoj katerega je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa ni podan. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje v sklepu sodišča prve stopnje je torej podan pritožbeni razlog napačne uporaba materialnega prava.

13. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podane ugovorne navedbe drugega dolžnika glede uporabe določb OZ in neskladnosti določil notarskega zapisa z materialnim pravom neutemeljene, pri pritožbeni presoji pa je bilo ugotovljeno, da niso podani niti ugovorni razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), je ugovor drugega dolžnika neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in četrti odstavek 58. člena ZIZ), kar je narekovalo spremembo izpodbijane odločitve (5. alineja 358. člena ZPP, 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Posledično je napačna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je upnik dolžan drugemu dolžniku povrniti njegove stroške ugovornega postopka. Drugi dolžnik namreč ni uspel z ugovorom, zato sam krije svoje stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), upniku pa mora povrniti njegove ugovorne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Višje sodišče je upnikove ugovorne stroške odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), in sicer mu je priznalo priglašenih 2.301,25 EUR po tar. št. 3468 ZODvT za sestavo odgovora na ugovor drugega dolžnika (zaradi vezanosti na zahtevek ni moglo priznati 2.325,00 EUR, kolikor bi jih upniku sicer pripadalo po ZOdvT) in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT, povečano za 20% DDV, kar skupaj znaša 2.785,50 EUR, ki mu jih mora drugi dolžnik povrniti v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Višje sodišče pri tem ni odločalo o stroških sestave odgovora na ugovor prvega (glavnega) dolžnika, saj ugovor prvega dolžnika ni bil predmet obravnave v izpodbijanem sklepu.

15. Sodišče prve stopnje je upniku nepravilno v plačilo naložilo tudi stroške drugega dolžnika v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2011. Kljub temu, da je bil sklep o zavrnitvi ugovora na podlagi njegove pritožbe razveljavljen, drugi dolžnik končnega uspeha s to pritožbo ni dosegel, saj je bil z odločitvijo v tem sklepu njegov ugovor spet zavrnjen kot neutemeljen. Drugi dolžnik tako stroške pritožbe zoper sklep z dne 29. 6. 2011 krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

16. Upnik v pritožbi izpodbija celotno odločitev o stroških, torej tudi v delu, v katerem mu sodišče ni priznalo stroškov sestave odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2011. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba v tem delu neutemeljena, saj upnik v odgovoru ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve, zato ti stroški niso bili potrebni in jih krije sam (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da se ugovor drugega dolžnika F. Ž. zoper sklep o izvršbi zavrne, drugi dolžnik F. Ž. sam krije svoje stroške ugovornega postopka in stroške pritožbe zoper sklep z dne 29. 6. 2011, upniku pa je dolžan v roku 8 dni povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 2.785,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ); sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v katerem upniku niso bili priznani stroški odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2011), potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

18. Upnik je s pritožbo zoper sklep z dne 28. 8. 2014 v večinskem delu uspel, zato mu mora drugi dolžnik povrniti stroške v zvezi s to pritožbo. Višje sodišče mu je priznalo 2.325,00 EUR za sestavo pritožbe po tar. št. 3468 ZOdvT ter 20,00 EUR pavšalnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT, oboje skupaj z 22% DDV, ter sodno takso v znesku 125,00 EUR, skupaj torej 2.985,90 EUR, ki mu jih mora drugi dolžnik povrniti v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

19. Drugi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 28. 8. 2014, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve, zato stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).