Jedro

Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer mu odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zvezi s kreditno pogodbo med pravdnima strankama z dne 28.10.1999 razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 575/2002 z dne 25.3.2002 v točkah 1 in 3 v veljavi. Tožencu je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča druge stopnje potrdilo.

Proti drugostopenjski sodbi je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da mu na glavni obravnavni ni bila dana možnost obravnavanja. Dne 10.11.2003 se je opravičil in sodišče je opravičilo dne 11.11.2003 prejelo. Zakon šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Pisanje je prispelo na sodišče zjutraj ob 8. uri na dan obravnave, torej pravočasno in je napaka v notranji organizaciji sodišča, da sodnik tožnikove pošiljke s predlogom za preložitev obravnave ni prejel pred začetkom obravnave. Če bi bilo opravičilo dano sodniku pravočasno, bi lahko o njem odločal in obravnavo preložil. Sicer pa je sodišče kršilo tudi 280. člen ZPP, ker toženec vabila ni prejel najmanj 15 dni pred obravnavo. Zato ni imel dovolj časa za pripravo na obravnavo in svojega dela ni mogel organizirati tako, da bi prišel na narok dne 11.11.2003. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, UPB 3, Uradni list RS, št. 73/2007) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V tej pravdni zadevi je prvostopenjsko sodišče razpisalo prvi narok za glavno obravnavo dne 24.10.2003. Toženec je vabilo prejel dne 11.10.2003 in dne 18.10.2003 po pošti vložil opravičilo, da kot dimnikarski mojster zaradi rednih vzdrževalnih del ne more priti na razpisani narok. Prosil je za preložitev obravnavane na kasnejši datum. Prvostopenjsko sodišče je obravnavo preklicalo in prvi narok preložilo na 11.11.2003. Toženec je dne 10.11.2003 po pošti priporočeno poslal opravičilo, da zaradi rednih dimnikarskih storitev ne more priti na prvi narok za glavno obravnavo dne 11.11.2003. Prvostopenjsko sodišče je obravnavo opravilo v toženčevi odsotnosti, zadevo zaključilo in izdalo sodbo, pri čemer je bilo toženčevo opravičilo sodniku izročeno po končani obravnavi.

Pritožbeno sodišče je vse očitke tožene stranke o kršitvah postopka zavrnilo, čemur tožena stranka nasprotuje s številnimi trditvami, ki jih je mogoče strniti v očitek, da tožencu s tem, ko sodišče ni preložilo obravnave, čeprav se je opravičil in čeprav ni bil pravilno vabljen, ni bila dana možnost obravnavanja na glavni obravnavi.

Uvodoma je treba pojasniti, da naroke za glavno obravnavo določa sodišče, preložiti pa jih sme samo takrat, ko so podani upravičeni razlogi. Stranka lahko predlaga preložitev naroka, če predloži sodišču opravičilo in navede opravičljiv razlog, podprt z dokazi. Vendar je to samo prošnja, o kateri odloča sodišče. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se narok opravi. V toženčevem primeru je sodišče prvi toženčevi prošnji ugodilo in narok dne 24.10.2003 preložilo, drugemu predlogu pa niti ni moglo ugoditi, ker je bil vložen prepozno. Revizijsko sodišče zavrača vse revizijske trditve, češ da je bilo drugo opravičilo vloženo pravočasno in da je sodišče kršilo sodni red. Revizijsko sodišče sodi, da pomeni toženčevo ravnanje zlorabo procesnih pravic. Vabilo za narok dne 11.11.2003 je prejel dne 6.11.2003, opravičilo zaradi odsotnosti na obravnavi pa je poslal po pošti dne 10.11.2003, torej en dan pred obravnavo, čeprav je že ob prejemu vabila po naravi stvari vedel za okoliščine, ki jih je v opravičilu navedel kot razlog za izostanek. Ker so procesna dejanja, ki pomenijo zlorabo pravic, protipravna, jih sodišče ne sme upoštevati. Zato so vse revizijske trditve, ki se nanašajo na toženčevo drugo opravičilo, neutemeljene.

Drži pa nadaljnja revizijska trditev, da toženec ni imel zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo dne 11.11.2003, ker je vabilo prejel dne 6.11.2003. Po določbi drugega odstavka 280. člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane stranki zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj 15 dni od prejema vabila. Toženec je vabilo prejel dne 6.11.2003, kar pomeni, da ni bil pravilno vabljen. Bistvo pravočasnega prejema vabila je v tem, da se stranka lahko pripravi na obravnavo, tako da lahko svoje pravice uveljavlja z ustreznimi procesnimi dejanji. Stranka npr. potrebuje čas za pripravo navedb in zbiranje dokazov, ki jih lahko, ne glede na to, če bi to lahko storila že prej, navede oziroma ponudi najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (prvi odstavek 286. člena ZPP). Gre za temeljno pravico v pravdnem postopku, ki stranki ne sme biti kršena. Prav tako mora imeti čas, da lahko ustrezno sodeluje v postopku in podaja ustrezne izjave v dokaznem postopku. Zato sodišče takrat, kadar stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke.

Ob takem nezakonitem postopanju sodišča je treba pritrditi toženčevi reviziji, da je bila tožencu s takim ravnanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo treba po prvem odstavku 379. člena ZPP reviziji ugoditi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.