Jedro

Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 7690/2014 z dne 9. 6. 2014, v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo in postopek ustavilo (I. točka izreka). Sklenilo je še, da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 7.384,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je v pritožbi zoper II. točko izreka sklepa navedla, da je sodišče o stroških odločilo napačno in da zato višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka (tudi pritožbene).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena in je pritožbenemu sodišču predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa o stroških. Zahtevala je, da ji tožeča stranka povrne stroške nagrade za postopek z materialnimi stroški.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je na poziv sodišča z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 6. 7. 2015, dopolnila tožbo z zahtevkom, da ji je tožena stranka dolžna vrniti kupnino v višini 1.071.200,00 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska položene varščine v višini 214.240,00 EUR od 23. 2. 2009 do plačila in od zneska preostanka kupnine v višini 856.960,00 EUR za čas od 6. 3. 2009 dalje do plačila, ter povrniti stroške tega postopka. Z vlogo z dne 30. 10. 2016 je tožbo umaknila. Navedla je, da je tožeča stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke in dne 17. 8. 2016 plačala vtoževani znesek. Tožena stranka je v umik tožbe privolila, nasprotovala pa je trditvam tožeče stranke, da je izpolnila njen zahtevek po tožbi v obravnavani zadevi. Trdila je, da je tožeča stranka svoj zahtevek zaradi vračila kupnine uveljavljala tudi v drugem postopku pred istim sodiščem ter da je tožeča stranka dejansko prejela plačilo, na katerega se sklicuje, dne 17. 8. 2016 v izvršilnem postopku (I 2124/2016) na podlagi pravnomočne sodbe VIII Pg 3035/2011. Tožeča stranka je na navedbe odgovorila, da držijo, da pa je ne glede na navedeno, umik tožbe posledica doseženega cilja, ki ga je zasledovala v obeh pravdah.

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pojasnilo, da v konkretnem primeru ni podlage za uporabo izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri tožeči stranki ne bi bilo treba treba toženi stranki povrniti pravdnih stroškov, ker tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, ki je bil predmet obravnavanega spora, pač pa zaradi izpolnitve zahtevka, ki ji je bil prisojen s pravnomočno sodbo.

7. Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.1 Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP, na katero je sodišče prve stopnje oprlo odločitev, velja pravilo, da je v primeru umika tožbe stroške dolžna plačati tožeča stranka. Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da je v predmetnem postopku upravičena do povračila stroškov, ker je bil umik tožbe posledica v drugem postopku doseženega istega cilja. Če je bil razlog, zaradi katerega se je odločila za umik tožbe v predmetnem sporu to, da je v izvršilnem postopku že dosegla poplačilo svoje terjatve na podlagi sodbe v zadevi VIII Pg 3035/2011, še ne pomeni, da je s tem tožena stranka izpolnila zahtevek tudi po umaknjeni tožbi. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka med pravdo, ki se je vodila v obravnavani zadevi (I Pg 1673/2015), ni izpolnila zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavljala s tožbo v tej zadevi. To pa posledično pomeni, da niti ni smiselno pripoznala zahtevka po sporni tožbi in je zato odločitev sodišča prve stopnje, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške, pravilna.

8. Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na napačno odmero stroškov nagrade za postopek. Zmotno je njeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati znižanje nagrade za postopek v skladu s 1. točko tarifne številke 3101 v zvezi s četrtim odstavkom 14. člena ZodvT. Tudi pritožbeno sodišče za drugačno uporabo tarifne številke od tar. št. 3100, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru ne najde podlage. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče, ki je v sklepu II Ips 241/2012 z dne 5. 9. 2013 jasno zapisalo, da se izjema iz 1. točke tar. št. 3101, ki govori o znižanju količnika le za primere prenehanja mandata, ne more nanašati tudi na primer, ko je postopek ustavljen zaradi umika tožbe pred narokom.

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o pravdnih stroških potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena; ni pa ji pritožbeno sodišče naložilo v plačilo priglašene stroške tožene stranke, ker je ocenilo, da glede na vsebino (tožena stranka je le ponovila svoja stališča, ki jih je podala že v predhodnih pripravljalnih vlogah), ti stroški niso pripomogli k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Sklep VSK Cp 466/99 z dne 8. 12. 1999