Jedro

Tožena stranka je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodila povsem v skladu z določbami ZDR, saj je tožnico skladno z 2. odst. 83. čl. ZDR pred odpovedjo pogodbe pozvala na zagovor in na njeno zahtevo tudi obvestila sindikat tožene stranke, ki odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nasprotoval. Tožnica je bila v času zagovara v bolniškem staležu zaradi ugriza psa, kar ni opravičljiv razlog, da se tožnica ne bi mogla udeležiti postopka in podati ustnega zagovora, tožena stranka pa iz tega razloga ni bila dolžna preložiti zagovora.

Če delavec v postopku poda zahtevo za sodelovanje sindikata iz katere ne izhaja, kateri sindikat naj tožena stranka obvesti, tožena stranka izpolni svojo obveznost, če obvesti sindikat tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi, da se v celoti zadrži veljavnost in vsakršno izvrševanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti z dne 21.11.2003, s katero je bilo sklenjeno, da se T. G. redno odpoveduje pogodba o zaposlitvi zaradi nesposobnosti iz razloga nestrokovnega in nekvalitetno opravljenega dela, ker dne 23.10.2003 ni poskrbela za pravilno dajanje zdravila varovancu M. G., zaradi česar se mu je občutno poslabšalo zdravje in je bil dlje časa v življenjski nevarnosti in da v posledici tega delavki preneha delovno razmerje pri delodajalcu po izteku 45 dnevnega odpovednega roka, šteto od dneva vročitve odpovedi in da delavki v času trajanja odpovednega roka pripada za iskanje nove zaposlitve pravica do plačane odsotnosti z dela 2 uri na teden in da ji ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina za 6 let dela pri delodajalcu, ki se ji izplača ob izplačilu zadnje plače ter z opozorilom, da se mora delavka v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja javiti na zavodu za zaposlovanje zaradi uveljavljanja pravice iz naslova brezposelnosti, pred prenehanjem delovnega razmerja pa izročiti zaščitno obleko, obutev in ključe od zdravil in da v taki obliki predlagana začasna odredba velja vse do pravnomočno končanega zadevnega individualnega delovnega spora. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, oziroma so si ti v nasprotju. V izpodbijanem sklepu se sodišče ni opredelilo do vseh njenih navedb niti do predlaganih dokazov, s katerim je tožnica izkazala najmanj s stopnjo verjetnosti vse pogoje za izdajo začasne odredbe. Po njenem mnenju je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti popolnoma nepravilna in nezakonita in zaradi take odpovedi tožnici že nastaja nenadomestljiva oziroma nepopravljiva škoda, saj so razlogi in obtožbe na račun tožnice takšni, da tožnica ne more nikjer drugje dobiti zaposlitve. Zaradi tega je še kako zainteresirana, da se dejansko stanje popolno in pravilno ugotovi. Ravno zato je tudi želela priti osebno na ustni zagovor v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja, vendar tožena stranka njeni prošnji za preložitev zagovora ni ugodila. V zvezi z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa poudarja, da tožnica sama ni dala M. G. napačnega zdravila in v postopku sploh ni ugotovljeno, kdo je dal G. napačno oziroma drugo zdravilo. Zato je v svojem dopisu z dne 20.11.2003 naslovljen na toženo stranko predlagala, da se postavi izvedenec medicinske stroke, ki naj pregleda celotno zdravstveno dokumentacijo in o tem poda mnenje, vendar tožena stranka njeni prošnji ni ugodila. Zaradi tega je mnenja, da je tožena stranka s tem, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, grobo kršila njene pravice. V zvezi s sodelovanjem sindikata v postopku pa navaja, da v tej zadevi sindikat SVIZ-a, katerega članica je, sploh še ni podal nobenega mnenja, kar je razumljivo, saj o sami zadevi še ni bil pravočasno obveščen. Mnenje tako imenovanega neobstoječega sindikata tožene stranke pa je za tožnico povsem brezpredmetno, ker omenjeni sindikat ne obstaja. Na podlagi navedenega je očitno, da je tožena stranka kršila pravice tožnici, ko v postopku pred izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pridobila mnenja sindikata, katerega članica je tožnica. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka in da je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se strinja s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur.l. RS št. 51/98 in 75/02), niso podani. Ta zakon v 272. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu je terjatev zoper dolžnika nastala. Pri tem pa mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nenadomesljitve škode, ter da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. V zvezi s tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe in sicer verjetnost obstoja terjatve, kot to pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje. Iz listin v spisu namreč izhaja, da je tožena stranka dne 21.11.2003 tožnici izdala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti, ker naj bi nestrokovno in nekvalitetno opravila delo s tem, da dne 23.10.2003 ni poskrbela za pravilno dajanje zdravila varovancu M. G., zaradi česar je ta dobil s strani varuške napačno zdravilo in bil zato dalj časa v življenjski nevarnosti. Iz listin, ki so priložene v spisu tudi izhaja, da je tožena stranka postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodila povsem v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002), saj je tožnico skladno z 2. odst. 83. člena ZDR pred odpovedjo pogodbe pozvala na zagovor in na njeno zahtevo tudi obvestila Sindikat Centra ... (sindikat tožene stranke), ki razlogom odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nasprotoval. Tožnica se sicer res ni udeležila zagovora, ker je predlagala, da se zaradi bolniškega staleža zagovor preloži. Vendar, kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi prošnje za preložitev zagovora, je tožena stranka njeno prošnjo zavrnila iz razloga, ker je bila tožnica v bolniškem staležu zaradi ugriza psa, kar pa po mnenju tožene stranke in s čemer se strinja tudi pritožbeno sodišče, ni razlog, da se tožnica ne bi mogla udeležiti postopka in podati ustnega zagovora. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bila tožnica na zagovor pravilno vabljena in da ji je bil ta zagovor omogočen, ter da je razlog, da se tožnica zagovora ni udeležila na njeni strani in ni opravičljiv. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je tožena stranka kršila pravice tožnici, ko v postopku pred izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni pridobila mnenja sindikata, katerega članica je tožnica. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, iz njene zahteve po sodelovanju sindikata v postopku z dne 20.11.2003 ne izhaja, kateri sindikat naj bi tožena stranka obvestila. Tožena stranka je zato njeno zahtevo izpolnila in o tem obvestila Sindikat Centra ... ki je tudi podal svoje mnenje. Upoštevaje vse navedeno in ker tožnica zaenkrat ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe in sicer verjetnosti obstoja terjatve, je potrebno ugotoviti, da ni izpolnjena temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe. To pa pomeni, da tudi pogoji za izdajo začasne odredbe po določilih ZIZ niso podani. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe zavrnilo. V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da tožnica varovancu M. G. ni predpisala niti ni dala napačnega zdravila in da je ta očitek tožene stranke v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi povsem napačen, pa je potrebno poudariti, da bodo pritožbena zatrjevanja v tej smeri lahko le predmet vsebinskega odločanja o sporni zadevi. Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP).