Jedro

Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od objektivno negotovega bodočega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru, od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.

Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009 in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve, ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke.

Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov, plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1580/2011 z dne 5.4.2012 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani COVL opr.št. VL 127629/2008 z dne 5.1.2009 se razveljavi v še spornem delu za plačilo zneska 4.888,52 EUR tudi v prvem odstavku izreka sklepa in se tožbeni zahtevek zavrne. II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.653,67 EUR v 15-tih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.” Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in ji prisodi 4.888,52 EUR s pp ter prisodi stroške postopka v plačilo oziroma podredno vrne zadevo v ponoven postopek.

Pritožba poudarja, da je glede na ponovljeni postopek sicer sodišče prve stopnje sledilo napotilu pritožbenega sodišča iz 19. točke sklepa Cpg 161/2012 z dne 17.11.2011, vendar ne na način, da bi presodili vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj in je s tem kršilo 7. člen ZPP, posledično pa je s tem tudi storjena kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotno in nepopolno pa je ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo.

Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje popolnoma zanemarilo dejstva, saj se je osredotočilo le na to, kdaj so bile izvedene promocijske dejavnosti in da tožena stranka ni bila več članica inkubatorja in storitve zanjo niso bile več potrebne, kar pa je povsem zmotno, ker je bistveno, da je delo bilo naročeno, odobrena sredstva, ne pa da opravljene storitve za toženo stranko niso več potrebne in koristne.

Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe spregleda, da je tožena stranka vse enostranske odstope od izvajanja pogodbenih aktivnosti v smislu najemnega razmerja in članskega razmerja v inkubatorju speljala v celoti samovoljno in brez obzira na svoje obveznosti, pa ne šteje to kot zlorabo pravic po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ).

Pritožba poudarja, da je nedvomno, da je Aneks 1 k pogodbi o članstvu bil sklenjen, saj sta to nedvoumno izpovedali priči B. in N., slednja pa zlasti, da so storitve po vtoževanih računih ... dejansko opravljene.

Drži, pove pritožba, da je članstvo v inkubatorju bilo pogoj za možnost kandidiranja na razpis za sredstva Slovenskega podjetniškega sklada, vendar sodišče spregleda, da je tožena stranka na razpisu podjetniškega sklada pridobila finančna sredstva, kar je bistvenega pomena za presojo v tej sporni zadevi. Tudi priča P. B. je jasno povedal: “Znano mi je, da je bil izdelan elaborat ob sodelovanju obeh strank, vloga je šla na sklad, predračunska vrednost je bila približno 35.000,00 EUR, priznanih stroškov je bilo 29.000,00 EUR, po projektu je bilo izvedenih in plačnih računov za 16.000,00 EUR, kar vse je sklad našemu podjetju tudi subvencioniral” in “s strani tožeče stranke smo bili opozorjeni, da v primeru, če ne bomo tam več prisotni, ne bomo imeli pogojev za subvencioniranje projekta,” in “da smo dali pisno odpoved mi, ker smo v to bili prisiljeni,” kar vse dokazuje najmanj dvoje in sicer: potrjuje vse, kar je trdila tožeča stranka, torej da je toženo stranko opozorila na posledice in da je tožena stranka vedela, da bo morala storitve plačati, ki jih je več kot očitno naročila. Torej je tožena stranka tista, ki je manipulirala in zavajala.

Pritožba navede, da je vsaj za tožečo stranko dejansko stanje jasno, saj je tožeča stranka pripravljala vse zadeve za toženo stranko, kar se tiče razpisa, predvideli so se tudi stroški in storitve in obstajalo je glede tega popolno soglasje, poleg tega je podpisan tudi Aneks k Pogodbi o članstvu, sedaj pa naj bi bilo po stališču sodišča prve stopnje to povsem irelevantno, čeprav je delo opravljeno, tožena stranka pa je izstopila iz inkubatorja samovoljno in je to šteti kot dejanje v nasprotju z moralo in v nasprotju z jasnimi pogodbenimi obveznostmi in izstop za tožečo stranko ne more imeti nobenih posledic. Ni mogoče iz prenehanja statusa inkubiranca potegniti zaključek, da zaradi prenehanja tega statusa tožeča stranka ni upravičena do plačila. V konkretnem primeru je tako nastala situacija, iz katere je očitno, da je tožena stranka naknadno odstopila od svoje obveznosti, potem ko je prejela fakture s strani tožeče stranke, za katere je zatrjevala, da so fiktivne in se na ta način izognila plačilu dolgovanih zneskov.

Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je moralo odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank: - tožeča stranka je vtoževala plačilo zneska 5.416,52 EUR s pripadki po več računih in na podlagi več pravnih temeljev in sicer plačilo najemnine in storitev povezanih z najemom poslovnih prostorov (račun št. …, št. ...), po računu št. ... je vtoževala plačilo za opravljene storitve priprave razpisne dokumentacije za pridobitev sredstev Slovenskega podjetniškega sklada - P2, z računom št. ...8 z dne 7.10.2008 opravljeno storitev z dne 7.10.2008 in sicer “promocija projekta razvoj sistema za prilagajanje novih gradbenih elementov na treh prireditvah M.” v znesku 2.070,00 EUR, z računom št. ... z dne 29.9.2008 za dne 29.9.2008 opravljeno storitev “predstavitev projekta razvoj sistema za polaganje novih gradbenih elementov v promocijski zloženki M.” v znesku 810,00 EUR in z računom št.... z dne 15.10.2008 za dne 15.10.2008 opravljeno “promocijo projekta razvoj sistema prilagajanja novih gradbenih elementov preko sporočil za javnost” v znesku 1.440,00 EUR, kar vse je tožeča stranka izvedla za toženo stranko kot članico M. p. i., torej tožeče stranke; - tožena stranka je v celoti nasprotovala tožbenemu zahtevku, ker je del vtoževanih računov plačala, del pa kot neutemeljeno izstavljene zavrnila (računi št. ...), saj je tožena stranka 3.9.2008 zapustila poslovne prostore tožeče stranke, s tem pa so prenehali pogoji za članstvo v M. p. i. in tožeča stranka ni imela za kaj promovirati toženo stranko, poleg tega pa tožeča stranka promocijskih storitev zanjo ni opravila in jo o morebitnih promocijskih storitvah sploh ni obvestila; tožena stranka kot tožeča stranka je z nasprotno tožbo vtoževala terjatev v znesku 444,42 EUR s pripadki, ker ji tožeča stranka ni poračunala preveč obračunane najemnine v znesku 909,72 EUR; razliko, to je znesek 528,00 EUR pa je uveljavljala v pobot vtoževanim računom št. ..., št. ..., št. ... in št. ...; tožeča stranka kot tožena stranka po nasprotni tožbi je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pripoznala in v celoti plačala, hkrati pa je delno umaknila tožbo za vtoževane terjatve po računih št. ..., št. ..., št. ... in št. ... ter še za terjatev v višini 146,00 EUR.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo odločiti o celotnem vtoževanem zahtevku tožeče stranke in o pobotnem ugovoru tožene stranke.

V zvezi s tem je bila pred sodiščem prve stopnje (zapisnik o poravnalnem in naroku in naroku za glavno obravnavo z dne 5.4.2012 – listna številka 191-197 spisa) sklenjena delna sodba poravnava, s katero je bilo med drugim dogovorjeno, da obstoji pobotna terjatev tožene stranke v znesku 528,00 EUR in da se ta v pobot ugovarjana terjatev pobota s terjatvijo tožeče stranke do te višine in sicer s terjatvijo tožeče stranke po računih št. ..., št. ..., št. ... in št. .... Delna sodba poravnava je bila nepogojna in je s tem postala pravnomočna odločitev glede tega dela vtoževanih računov tožeče stranke.

Sodišče prve stopnje je moralo tako po sklenitvi delne sodne poravnave presoditi še o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke po računu št. ... na znesek 568,52 EUR s pripadki, s katerim je tožeča stranka toženi stranki zaračunala najemnino prostorov in obratovalne stroške, po računu št. ... z dne 7.10.2008 za opravljeno storitev z dne 7.10.2008 in sicer “promocija projekta razvoj sistema za prilagajanje novih gradbenih elementov na treh prireditvah M.” v znesku 2.070,00 EUR, po računu št. ... z dne 29.9.2008 za dne 29.9.2008 opravljeno storitev “predstavitev projekta razvoj sistema za polaganje novih gradbenih elementov v promocijski zloženki M.” v znesku 810,00 EUR in po računu št. 319/2008 z dne 15.10.2008 za dne 15.10.2008 opravljeno “promocijo projekta razvoj sistema prilagajanja novih gradbenih elementov preko sporočil za javnost” v znesku 1440,00 EUR, skupaj za vtoževanih 4888,52 EUR s pripadki.

Pritožbeno sodišče povzema za presojo v tej sporni zadevi nekatera odločilna dejstva in sicer: - pravdni stranki sta bili poslovno povezani na način, da je bila tožena stranka članica (inkubiranec) tožeče stranke (inkubatorja) po Pogodbi o članstvu v M. p. i. S. r. z dne 15.10.2006 (A 25 listina v spisu); v pogodbi je navedeno, da se tožeča stranka ukvarja z dejavnostjo inkubiranja dobrih podjetniških idej do registracije in delovanja podjetja ter v okviru tega nudi infrastrukturne storitve (najem prostora po subvencionirani ceni in najem opreme, računalniške opreme...), poslovne in administrativne storitve (pomoč pri ustanavljanju in zagonu podjetij, svetovanje pri pripravi poslovnega načrta, pomoč pri pridobivanju finančnih in nepovratnih sredstev, promocijske dejavnosti...); s pogodbo sta stranki dogovorili, da ima (sedaj ) tožena stranka kot pridruženo inkubirano podjetje tožeče stranke pravico koristiti vse usluge, ki jih nudi tožeča stranka svojim članom po subvencionirani ceni; da ima tožeča stranka pravico kontrolirati finančno in poslovno politiko tožene stranke v delu, v katerem se finančna in poslovna politika tožene stranke nanaša na sredstva, ki jih je ta pridobila v okviru ali preko tožeče stranke na javnih razpisih, javnih naročilih ali kakršenkoli drug način preko ali v okviru tožeče stranke; sankcija za kršitev pogodbenih določil je izključitev tožene stranke iz tožeče stranke in v tem primeru je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni od izjave o izključitvi vse do tedaj zanjo opravljene usluge po normalni, nesubvencionirani ceni; - na podlagi te Pogodbe sta sedaj pravdni stranki sklenili Pogodbo o najemu poslovnega prostora in sicer dne 26.6.2007; po najemni pogodbi sta se dogovorili med drugim, da se pogodba sklepa za določen čas in da je odpovedni rok en mesec, s čimer se strinjata najemnik in najemodajalec, predčasno se lahko najemna pogodba odpove na podlagi sporazuma pogodbenih strank; - tožena stranka je 29.7.2008 (A 36 listina v spisu) predčasno odpovedala najemno pogodbo in 3.9. 2008 najete prostore predala tožeči stranki (B 9 listina v spisu); - da je bil 16.3.2008 med pravdnima strankama sklenjen Aneks št.1 k Pogodbi o članstvu (A 49 listina v spisu), po katerem je tožena stranka v skladu s potrebami za 19 mesecev vključenosti v inkubator naročila svetovalne in druge poslovne storitve v obsegu 37 svetovalnih ur ali vsaj v vrednosti 5.297 EUR (brez DDV) in sicer med drugim strokovno pomoč pri pripravi razpisnih dokumentacij sredstev iz javnih razpisov (cena 850,00 EUR), promocijo v okviru podjetniškega inkubatorja in tehnološkega parka (promocija projekta Razvoj sistema za prilagajanje novih gradbenih elementov na treh prireditvah M. S.- cena 1.725,00 EUR in promocija projekta preko posredovanja sporočil za javnost - cena 1.200,00 EUR); da se je tožena stranka s pomočjo tožeče stranke prijavila na razpis Slovenskega podjetniškega sklada za sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2008 in prijavila kot upravičene stroške med drugim stroške promocije v znesku 6.547,95 EUR in stroške najema poslovnih prostorov; - da je po sklepu z dne 21.5.2008 (B 23 listina v spisu) Slovenskega podjetniškega sklada toženi stranki odobreno sofinanciranje (subvencija) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij v letu 2008 za investicijo Razvoj in izgradnja vzorčne energetsko varčne hiše v znesku 25.000,00 EUR z navedbo, da se nepovratna sredstva odobrijo za upravičene stroške projekta nastale med 1.11.2007 in 31.10.2008, stroški najemnine in ostalih stroškov za račune, ki jih izstavljajo subjekti se upoštevajo od 1.1.2008 do 31.10.2008 in pod izrecnim pogojem, da prejemnik vloži zahtevek za pridobitev subvencije po podpisu pogodbe o izplačilu subvencij in da je rok za podpis pogodbe o izplačilu subvencij 8 dni od prejema ter da morata končni zahtevek in končno poročilo biti dostavljena na sedež Sklada do 5.11.2008; - da je tožena stranka 21.5.2008 s Slovenskim podjetniškim skladom sklenila pogodbo o izplačilu subvencije, kjer so kot upravičeni stroški navedeni med drugim: najemnina prostorov in promocija projekta (promocija projekta Razvoj sistema za prilagajanje novih gradbenih elementov na treh prireditvah M. S. - cena 1.725,00 EUR in promocija projekta preko posredovanja sporočil za javnost- cena 1.200,00 EUR) po predračunih tožeče stranke in da je osnova za izplačilo sredstev zahtevek za sofinaciranje na predpisanem obrazcu, h kateremu mora hkrati posredovati tudi končno poročilo o izvedenih fazah projekta ter dokumentacijo o porabljenih sredstvih (vsi originalni računi izvajalcev in dobaviteljev skupno z originalnimi dokazili o plačilu) (A 28 listina v spisu); da je tožena stranka dne 4.11.2008 vložila zahtevek za izplačilo subvencije, v katerem ni kot upravičene stroške priglasila stroškov promocije, kot jih je priglasila v prijavi po predračunih tožeče stranke in ki jih tožeča stranka vtožuje po računih št. ... in ....

Pritožba po mnenje pritožbenega sodišča neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker je tožeča stranka vtoževane račune izdala za opravljene promocije v obdobju, ko tožena stranka ni bila več član tožeče stranke, kar pa je pogoj za izplačilo subvencije.

Pritožbeno ni sporno, da je dejansko pogoj za izplačilo subvencije članstvo tožene stranke v tožeči stranki, kar se izkazuje s tem, da mora imeti tožena stranka sedež v tožeči stranki in nesporno je, da ji je članstvo prenehalo, ko je po odpovedi najemnega razmerja z dne 29.7.2008 prostore tožeče stranke dejansko zapustila 3.9.2008. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da tožena stranka ni dolžna plačati zaračunanih storitev promocije, saj trdi, da je bistveno to, da je storitev bila opravljena, ne pa ali je opravljena storitev bila koristna in potrebna za toženo stranko in da je tožena stranka pridobila finančna sredstva na javnem razpisu tudi za storitve promocije, tožena stranka pa se je sama spravila v pozicijo, da teh sredstev ni mogla koristiti, ko je odpovedala najemno pogodbo.

Takšno pritožbeno stališče pa je po mnenju pritožbenega sodišča napačno, saj je odločilno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ta ali je storitev bila opravljena na podlagi pravo veljavne pogodbe.

Pogodba, ki sta jo sedaj pravdni stranki sklenili in sicer Pogodba o članstvu v M. p. i. S. r. z dne 15.10.2006 in če se sledi sodišču prve stopnje, da dopušča, da je bil k tej pogodbi sklenjen Aneks 1 o naročilu promocijskih storite, je bila nesporno vezana na članstvo tožene stranke v tožeči stranki ali drugače povedano, sklenjena je bila pod razveznim pogojem skladno z 59. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva in če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Negotovo dejstvo v obravnavnem primeru od katerega uresničitve je odvisna veljavnost pogodbe, sklenjene med strankama, je prenehanje članstva tožene stranke v tožeči stranki. Toženi stranki je članstvo prenehalo z dnem, ko je zapustila prostore tožeče stranke in tedaj je med pravdnima strankama sklenjena pogodba prenehala veljati in hkrati so prenehale medsebojne pravice in obveznosti.

Tožeča stranka je s tem, ko je svoje sedaj vtoževane storitve opravila v času, ko je med pravdnima strankam nesporno dogovorjeno, da bo tožena stranka zapustila prostore tožeče stranke na podlagi odpovedi najemnega razmerja dne 29.7.2008, ki ga je tožeča stranka prejela 30.7.2008 in da bo primopredaja opravljena 29.8.2009, kot to izhaja iz zapisnika o sestanku z dne 5.8.2008 (listina A 39 v spisu) in ko je ta dejansko bila opravljena 3.9.2008, nase sprejela riziko, da storitve ki jih bo opravila za toženo stranko po odpovedi najema, opravlja brez pravne podlage in da jih zaradi tega ne bo mogla uspešno dobiti poplačane od tožene stranke. Ravno to pa je povedalo sodišče prve stopnje, ko je sicer morda nekoliko nejasno zapisalo, da je tožeča stranka zaračunane storitve promocije opravila prepozno (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

Ker je tožeča stranka storitve opravila brez pravne podlage, saj jih je nedvomno opravila znatno po odpovedi najemnega razmerja s strani tožene stranke (25.8.2008) ali pa celo že po primopredaji poslovnih prostorov (v oktobru 2008), plačila ne more uspešno terjati od tožene stranke, kot je pravilno zaključilo s sodišče prve stopnje in o tem podalo tudi dovolj razlogov, zato je tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih neutemeljeno in se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Kolikor pritožba z navedbami, da je tožena stranka z nepoštenim ravnanjem, ko ji je članstvo v tožeči stranki prenehalo, potem ko ji je že bila odobrena subvencija tudi za promocijske storitve, meri na to, da se zaradi kršitve vestnosti in poštenja, tožena stranka ne more sklicevati na uresničitev razveznega pogoja (četrti odstavek 59. člen OZ), ji po stališču pritožbenega sodišča ravno tako ni mogoče pritrditi, saj toženi stranki ni mogoče očitati kršitve načela vestnosti in poštenja.

Toženi stranki so bila subvencijska sredstva odobrena le pogojno, kot je jasno povzeti iz v tej obrazložitvi navedenih pogojev tako v sklepu Slovenskega podjetniškega sklada kot iz Pogodbe o izplačilu subvencije, ker je v obeh dokumentih zapisano, da bo toženi stranki subvencija izplačana le na zahtevo in če bodo izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo (članstvo v tožeči stranki, končno poročilo, originalni računi in dokazila o plačanih računih upravičenih stroškov projekta) in ker član tožeče stranke ni bila več, je s tem odpadel eden od pogojev za izplačilo subvencije. Ker tožena stranka ob izstavitvi vtoževanih računov za promocijske storitve ni bila več članica tožeče stranke, jih ni smela prijaviti za poplačilo iz subvencijskih sredstev in jih tudi ni, tako da ji ni mogoče očitati kršitev načela vestnosti in poštenja, z najemno pogodbo pa sta se sedaj pravdni stranki dogovorili, da sme tožena stranka najemno pogodbo predčasno odpovedati in je torej smela odpovedati najem ter ji tudi zato ni mogoče očitati nepoštenega ravnanja.

Po povedanem je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožba pa sploh ni obrazloženo izpodbijala zavrnitev tožbenega zahtevka kolikor se ta nanaša na vtoževano najemnino po računu št. ..., zato pritožbeno sodišče šteje presojo sodišča prve stopnje v tem delu za nesporno.

Pritožba ni konkretno izpodbijala izreka sodbe glede stroškov postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).