Jedro

V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 361/2003 z dne 12. 4. 2011 (I. točka izreka) ter nepremičnino – stanovanje št. 8 v 2. nadstropju 1. stopnišča objekta B/11 na naslovu ..., razdelilo tako, da stanovanje v celoti prejme v last in posest M. V., ki je dolžan ostalim solastnikom stanovanja izplačati zneske, kot ti izhajajo iz točke II.1. izreka sklepa, najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestuje bančni depozit za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe do plačila. V točki II.1. izreka sklepa navedene osebe imajo na predmetnem stanovanju zastavno pravico do višine vrednosti njihovih solastnih deležev, dokler jim vrednost ne bo v celoti izplačana (točka II.2. izreka sklepa). Glede stroškov je sodišče odločilo, da bo njih odločeno s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje drugi nasprotni udeleženec, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da Višje sodišče sklep spremeni v delu, ki se nanaša na zneske dolžnih izplačil, podrejeno, da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Pritožuje se zoper tisti del sklepa, ki mu nalaga, da plača solastnikom za njihove deleže več, kot znaša skupna vrednost njihovih solastninskih deležev, to je 56.250,00 EUR. Sodišče je nepremičnino – stanovanje št. 8 v 2. nadstropju stanovanjske stavbe T. razdelilo tako, da stanovanje v celoti prejme v last M. V., pri čemer pa zneski, ki jih je ta dolžan izplačati ostalim solastnikom zopet presegajo znesek 56.250,00 EUR. Sodišče napačno ocenjuje, da je tudi pritožnik podal soglasje za znižanje vrednosti svojega deleža, zato niso podani pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa. Nov sklep je za pritožitelja res bolj ugoden, za ostale solastnike, razen za tistega, katerega delež je napačno opredeljen, pa je nepravičen. Sodišče je samo ugotovilo, da je sklep o dedovanju z dne 3. 5. 1993 napačno opredelil deleže in bi moralo po uradni dolžnosti izdati popravni sklep o dedovanju. Ta je potreben tudi zaradi vpisa v zemljiško knjigo, saj se M. V. tudi po izplačilu vseh solastnikov ne bo mogel vpisati v zemljiško knjigo.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo tej nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba, da niso podani pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa. Pritožnik je namreč vložil pritožbo zoper prvotni sklep in predlagal (tudi) njegovo razveljavitev. V skladu z drugim odstavkom 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev (oziroma spremembo) prvotnega sklepa ne bi bili podani.

6. Pritožba navaja, da je nov sklep za pritožitelja res bolj ugoden, da pa je za ostale solastnike nepravičen, vendar je to razlog, na katerega se pritožnik ne more sklicevati, saj so se ostali udeleženci, kot že navedeno, s spremembo sklepa strinjali.

7. V prvi pritožbi (zoper sklep z dne 12. 4. 2011) je drugi nasprotni udeleženec predlagal, da naj se sklep spremeni tako, da sodišče zneske, ki jih je dolžan plačati ostalim udeležencem pravilno opredeli. Glede na to, da je sodišče ugotovilo napako v sklepu o dedovanju (glede določenih deležev), je udeležence pozvalo, ali se strinjajo s tem, da sodišče samo spremeni sklep z dne 12. 4. 2011 tako, da znesek vsakemu od solastnikov stanovanja (tudi M. V.) glede na njegov delež sorazmerno zniža, tako da bo vsota vseh zneskov znašala 60.000,00 EUR (sporazumno dogovorjena vrednost stanovanja), pri čemer je s tem seznanilo tudi pooblaščenca pritožnika, ki pripomb ni imel, zato navedba pritožnika, da sodišče napačno ocenjuje, da je podal soglasje tudi pritožnik, ni utemeljena.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče (nepravdno) izdati popravni sklep o dedovanju. Delež pritožnika v postopku res ni bil sporen, sporni pa tudi niso bili deleži ostalih udeležencev, popravnega sklepa (o dedovanju) v tem nepravdnem postopku ni mogoče izdati. Končno je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da se pritožnik ne bo mogel vpisati v zemljiško knjigo, saj je v izpodbijanem sklepu določeno, da se nepremičnina razdeli tako, da stanovanje v celoti prejme v last in posest drugi nasprotni udeleženec.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (37. člen Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku).