Jedro

Iz ZSZ-84 ne izhaja, da je klet del stanovanja, ki je namenjen bivanju kakor tudi ne, da sodi v čisto tlorisno površino stanovanjske površine (saj je ni med naštetimi prostori stanovanja). Iz zgoraj navedenih razlogov pa je tudi ni mogoče umestiti med druge zaprte prostore stanovanja, saj ni namenjena bivanju, zaradi česar je tako pritrditi tožeči stranki, da bi zakonodajalec, v kolikor bi štel, da tudi klet sodi v čisto tlorisno površino stanovanja, to taksativno ali eksplicitno določil, kot je posebej dodal za čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.

Izrek

I. 1. točka izreka odločbe številka DT 4224-8781/2019-018433-09-130-00 z dne 9. 9. 2019, zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Ljubljana, št. DT-499-13-247/2020-2 z dne 25. 5. 2020, se v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnino z ID stavbe ..., stanovanjski namen, v znesku 109,43 EUR odpravi in se v tem delu vrne toženi stranki v ponovno odločanje, da odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjski/bivalni del navedene nepremičnine.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške tega postopka v višini 385,00 EUR kar z 22 % DDV znaša 469,70 EUR, in sicer v 15. dneh po prejemu te sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Predhodni postopek_

1. Zavezancu je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), in sicer z odločbo št. DT 4224-8781/2019-018433-09-130-00 z dne 9. 9. 2019 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Ljubljana, št. DT-499-13-247/2020-2 z dne 25. 5. 2020. Nadomestilo je bilo odmerjeno za štiri objekte, pri čemer je tožnik že pritožbo in tudi tožbo vložil zgolj zaradi odmere nadomestila za objekt-stanovanje, ki se nahaja na ..., ID stavbe ..., za katerega mu je bilo odmerjeno nadomestilo v višini 109,43 EUR.

_Navedbe tožeče stranke_

2. Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj meni, da je bila odmera NUSZ izračunana in odmerjena od napačne površine. Površini stanovanja je bila namreč prišteta še površina kleti, ki ni del stanovanja oziroma bivalnih prostorov in je tako toženka napačno ugotovila stanovanjsko površino. Tožnik navaja, da se NUSZ, na temelju drugega odstavka 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84), plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

3. Nepremičnina ID stavbe, ki je predmet te tožbe, je po namembnosti stanovanjska nepremičnina, pri čemer iz registra nepremičnin GURS izhaja, da je celotna površina stanovanja 212,80 m2, od česar je 166,40 m2 bivalne stanovanjske površine, 10,60 m2 predstavlja odprto teraso/balkon, 35,80 m2 pa klet, pri čemer so podatki registra nepremičnin nesporno točni.

4. Po stališču tožnice je tožena stranka, v nasprotju z določili tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84, k stanovanjski površini kot osnovi za odmero NUSZ, prištela tudi površino kleti in se pri tem sklicevala na 6. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (MUV št. 28/2018). Tožnik izpostavlja, da ZSZ/84 v tretjem odstavku 60. člena prostore, ki štejejo k stanovanjski površini našteva taksativno in ne primeroma, kar izhaja tudi iz sodne prakse (UPRS št. IV U 26/2012 z dne 28. 5. 2013). K taksativno naštetim prostorom stanovanja zakon sicer dopušča, da se v stanovanjsko površino vštevajo še podobni zaprti prostori stanovanja, kamor pa ni mogoče šteti kleti, ker klet ni prostor stanovanja. Tožeča stranka izpostavlja, da je GURS sam izdal Tehnična navodila in primere za izračun površin prostorov in delov stavb ( v nadaljevanju Navodila), kot izhaja iz strani 4 Navodil, iz katerih izhaja, da je klet po strokovnih standardih tehnični prostor, kakor tudi sušilnica, pralnica, shramba, stopnišče in podstrešje. Tako tožnik meni, da je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor MUV št. 28/2018 v drugem odstavku 6. člena neskladen s tretjim odstavkom 60. člena ZSZ/84, saj predpisuje način ugotovitve stanovanjske površine na način, da se k stanovanjski površini kot osnovi za določitev nadomestila prišteva tudi površina kleti. Tožeča stranka tako predlaga, da sodišče za navedeni odlok uporabi institut exceptio illegallis.

5. Sklepno tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter toženki naloži povračilo stroškov postopka.

_Navedbe tožene stranke_

6. Tožena stranka v odgovoru na predmetno tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanih odločb in v svojih navedbah potrjuje, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z določbo drugega odstavka 60. člena ZSZ plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine. Navaja, da iz tretjega odstavka istega člena ZSZ izhaja, da je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile, kar enako izhaja iz 6. člena Odloka Mestne občine Maribor pri določitvi osnove za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče pri stanovanjskih prostorih, saj je navedeni odlok v celoti oprt na določbo tretjega odstavka 60. člena ZSZ. Tožena stranka je še navedla, da se čiste tlorisne površine pri stanovanjskih prostorih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine kot so terase, balkoni in podobno oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca ali ugotovitvenega postopka, ki ga izvede Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna. Tožena stranka še navaja, da se pri upoštevanju čiste tlorisne površine, torej neto tlorisne površine odšteje le površina zunanjih delov objekta in ne uporabna površina, ki se določi tako, da se sešteje površine vseh prostorov za bivanje v eni ali več etažah, brez tehničnih prostorov, upoštevajoč Tehnična navodila in primere za izračun površin prostorov in delov stavb, vanje sodi tudi klet. Tako je po stališču tožene stranke odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka še izpostavlja, da površina dela stavbe tudi po Pravilniku o vpisih v kataster stavb predstavlja vsoto površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe (drugi odstavek 2. člena Pravilnika), tudi v tem primeru stanovanju kot delu stavbe, kot izhaja tudi z sodbe UPRS, št. I U 683/2018 z dne 9. 7. 2019. Tožena stranka tako sodišču predlaga, da predmetno tožbo zavrne.

_Iz pripravljalnih vlog_

7. Tožeča stranka je 7. 10. 2020 podala prvo pripravljalno vlogo in navedla, da toženka v odgovoru na tožbo manipulira s strokovnimi izrazi kot so čista tlorisna površina, neto tlorisna površina ali uporabna površina, kar vse je nepomembno za pravilno in zakonito odločitev v predmetni zadevi. Tožeča stranka ponovno izpostavlja, da je, skladno s tretjim odstavkom 60. člena ZSZ, stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Glede na to, da zakon prostore, ki štejejo k stanovanjski površini našteva taksativno, je za odločitev bistven odgovor na vprašanje kateri drugi zaprti prostori stanovanja bi poleg že navedenih po intenciji zakonodajalca lahko spadali med te prostore. Tožeča stranka izpostavlja, da iz zakona jasno izhaja, da je tudi s pomočjo jezikovne razlage mogoče ugotoviti, da k stanovanjski površini štejejo vsi taksativno našteti prostori in drugi zaprti prostori stanovanja, kar je drugače kot zakon določa v primeru poslovnih površin, ki izhaja iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ, kjer v površino poslovnega prostora šteje še vse druge prostore, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (torej primeroma). Tako je jasno, da je izbor prostorov pri taksativnem naštevanju ožji in omejen kot pri primerjalnem.

8. Po stališču tožeče stranke je tudi s pomočjo logične metode razlage mogoče sklepati, da je zakonodajalec, skladno s tretjim odstavkom 60. člena ZSZ, k stanovanjski površini štel le prostore, ki so namenjeni bivanju (to je sobo, predsobo, hodnik v stanovanju, kuhinjo, kopalnico, shrambo in podobnih) z izjemo prostora garaže, ki pa jo v normi izrecno navedel. Glede na to, da je stanovanje po definiciji skupina povezanih prostorov namenjenih bivanju, so prostori, ki bi ob upoštevanju namena in funkcionalnosti lahko prišli v poštev v tej besedni zvezi kot drug prostor stanovanja, lahko bili zgolj atrij, loža, terasa ali balkon, pod nadaljnjim pogojem, da so zaprti.

9. Med te druge prostore stanovanja iz tretjega odstavka 60. člena ZSZ pa niti funkcionalno kot tudi ne lokacijsko ne sodi klet, saj klet ni bivanjski prostor stanovanja, kljub temu, da stanovanju pripada. Tožeča stranka je mnenja, da v kolikor bi zakonodajalec želel k stanovanjski površini šteti tudi površino kleti, bi to v zakonu tudi določil, kot je to storil za garaže. Zaradi navedenega je odločitev tožene stranke nezakonita.

_Odločanje na glavni obravnavi_

10. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je kot stranko zaslišalo tožnika. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

_Glede datuma odločitve_

11. Sodišče je na glavni obravnavi snemalo navedbe strank in zaslišanje tožeče stranke: prepis zvočnega posnetka je bil po podatkih sodnega spisa obema strankama vročeno 5. 10. 2023. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni), je tako sodišče sodbo izdalo prvi delovni dan po dokončnosti zapisnika, to je 11. 10. 2023. 12. Tožba je utemeljena.

_Splošno_

13. V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je mogoče klet, ki je pripisana pri tožnikovem stanovanju v katastru stavb, šteti v stanovanjsko površino in ali je v posledici v ta namen utemeljeno tudi za klet v izmeri 35,80 m2 odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 14. Obveznost plačila NUSZ je določena v VI. poglavju Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji - ZSZ/84), ki se je v tem delu uporabljal v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - ZSZ). Ta ureditev je ostala nespremenjena tudi po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti ZUreP-1 v delu, ki se nanaša na plačevanje NUSZ.

15. Tako ZUreP-1 kot ZPNačrt (z izjemo 89. člena) sta prenehala veljati z uveljavitvijo novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; 299. člen), ZGO-1 pa je prenehal veljati z uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ; prvi odstavek 125. člena). Oba zdaj veljavna zakona kot datum začetka uporabe in s tem razveljavitve prej veljavnih zakonov določata 1. 6. 2018, kar je pred izdajo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe (9. 9. 2019). Pri tem ZUreP-2 v prehodnih določbah (členi 266 do 303) izrecno našteva postopke, pričete pred njegovo ureditvijo, ki naj se končajo po prej veljavni zakonodaji, med njimi pa ni postopkov za odmero NUSZ. GZ sicer v prvem odstavku 106. člena določa, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1, vendar postopek za odmero NUSZ - kot že navedeno - ni začet na podlagi ZGO-1, temveč ZSZ/84. Ob upoštevanju načela zakonitosti bi to torej pomenilo, da je treba kot pravilno materialnopravno podlago pri odmeri NUSZ (glede na prvo alinejo prvega odstavka 56. člena ZSZ) upoštevati izključno določbe VI. poglavja ZSZ/84 in seveda določbe zakonodaje, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe.

16. Ustavno sodišče RS je namreč v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se Zakon o davku na nepremičnine razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitve ZUreP-2 ter GZ), je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. _Sodna presoja_

17. Sodišče tako ugotavlja, da se v predmetni zadevi za uporabo plačila za nadomestilo za stavbno zemljišče uporabljata ZSZ-84, ki v 60. členu določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske površine1 in Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 28 - 9. 11. 2018, v nadaljevanju Odlok), ki je podlaga za izračun nadomestila in je v tem delu besedila enak zakonskemu besedilu2. 18. V nadaljevanju četrtega odstavka 60. člena ZSZ je določeno, da je stanovanjska površina _čista tlorisna površina_ sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

19. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 28 - 9. 11. 2018, v nadaljevanju Odlok), ki je podlaga za izračun nadomestila, je v tem delu besedila enak zakonskemu besedilu. Res pa iz Priloge 1, ki je del predmetnega Odloka izhaja, da je med razvrstitev in podrobnejšo delitev dejanske rabe dela stavb z Odlokom, pod rubriko „stanovanjska raba“, uvrščena tudi klet, in sicer v dvanajsti (12) alineji.

20. Med strankama je torej sporno ali med druge zaprte prostore _stanovanja_ sodi tudi predmetna klet pripadajoča tožnikovemu stanovanju, ki je bila skupaj s stanovanjsko površino predmet odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma kaj šteje kot čista tlorisna površina stanovanja.

21. V okviru dokaznega postopka je sodišče zaslišalo tožnika in vpogledalo v izpodbijano odločbo številka DT4224-8781/2019-018433-09-130-00 z dne 9. 9. 2019, v odločbo pritožbenega organa DT-499-13-247/2020 z dne 25. 5. 2020, v Tehnična navodila in primere izračuna površin prostorov in delov stavb Ministrstva za okolje in prostor z dne 7.11. 2011 (priloga A4), v izpis katastra stavb (priloga A5) ter v vse listine in sodnega in upravnega spisa.

22. Ob upoštevanju dejstva, da ZSZ-84 v tretjem odstavku 60. člena kot čisto tlorisno površino določa površino sob, predsobe, hodnikov v _stanovanju_, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov _stanovanja_ ter čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile, tako torej držijo navedbe tožeče stranke, da je zakonodajalec v tem odstavku predmetnega člena taksativno naštel prostore, ki se lahko upoštevajo, razen v delu, ko je določil „_in drugih zaprtih prostorov stanovanja_“, kar pomeni, da je treba v postopku ugotoviti, kateri so ti drugi zaprti prostori _stanovanja_ oziroma ugotoviti ali je klet, za katero je v predmetnem primeru med strankama sporna odmera za uporabo stavbnega zemljišča, tudi del stanovanja.

23. Pri tovrstni razlagi je treba najprej razjasniti, kaj pomeni pojem stanovanja. Napačne so zato navedbe tožene stranke (iz pritožbene odločbe) in na glavni obravnavi, da gre za odmero na podlagi zakonskega določila „drugi zaprtih prostorov“, saj navedeno ne pomeni, da gre lahko za katerekoli druge zaprte prostore, temveč mora iti za druge zaprte prostore stanovanja.

24. Pojem stanovanja je opredeljen v Stanovanjskem zakonu (SZ-1), in sicer v njegovem 4. členu, ki v drugem odstavku določa, da je stanovanje skupina prostorov, _namenjenih za trajno bivanje_, ki so _funkcionalna celota_, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so prostori v stanovanjski stavbi ali v drugi stavbi. Teoretično bi bilo mogoče, da bi bila tudi klet (sploh glede na dejstvo, da v predmetni zadevi znaša njena izmera kar 35,80 m2) del stanovanja oziroma prostor, ki bi bil namenjen bivanju.

25. V predmetnem postopku je sodišče ob zaslišanju tožnika in ob vpogledu v zgoraj navedene dokaze ugotovilo, da klet, ki je predmet obravnave v tem postopku, v izmeri 35,80 m2, ni namenjena bivanju, in da tudi ne predstavlja funkcionalne celote oziroma povezanosti z _bivalnim delom_ stanovanja, saj se nahaja pod zemljo stavbe v kateri je tožnikovo stanovanje, ki pa je v prvem nadstropju3. V predmetnem primeru je tako klet individualni prostor, ki sicer pripada stanovanju kot del stavbe v večstanovanjski stavbi, vendar ni namenjena trajnemu bivanju temveč je tehnični prostor, zaradi česar je tudi ni mogoče šteti pri odmeri nadomestila za drug zaprti prostor stanovanja.

26. Pritrditi je navedbam tožnika, da bi zakonodajalec, v kolikor bi menil, da tudi klet sodi v predmet obveznosti plačila nadomestila, to taksativno ali eksplicitno določil v zakonu kot je določil za druge prostore, ki niso navedeni zgolj primeroma temveč taksativno, in pri čemer je posebej navedena garaža, ki pa je prostor, ki ni namenjen bivanju, zaradi česar je ravno zaradi tega dejstva navedena eksplicitno.

27. Navedeno potrjujte tudi dejstvo, da je zakonodajalec obveznost plačila nadomestila za poslovne prostore uredil drugače, saj iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ jasno izhaja, da predstavlja poslovna površina čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so _funkcionalno povezani_ s poslovnim prostorom in je tako pritrditi tožniku, da bi zakonodajalec, v kolikor bi želel, lahko tudi pri stanovanjski površini navedel, da sodijo v stanovanjsko površino tudi vsi prostori, ki so funkcionalno povezani s stanovanjskim prostorom.

28. Navedba tožene stranke (na tretji strani pritožbene odločbe), da se kot površina zazidanih stavbnih zemljišč upošteva čista tlorisna površina, ki je neto tlorisna površina, od katere se odšteje zgolj zunanje površine objekta (na podlagi določbe tretjega odstavka 60. člena ZSZ-84 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena Odloka), je zato pomanjkljiva, in sicer iz razloga, ker iz tretjega odstavka 60. člena ZSZ-84 jasno izhaja, da se upošteva čista tlorisna površina tam naštetih prostorov in drugih zaprtih prostorov _stanovanja_, kar pomeni, da je zakonodajalec jasno določil katere tlorisne površine je treba upoštevati, torej tiste, ki pripadajo pojmu stanovanja. Stanovanje pa je prostor, ki je namenjen bivanju, iz česar je mogoče sklepati, da ne gre za vse zazidane tlorisne površine. Za navedeno rabo tudi ni mogoče uporabiti Pravilnika o vpisu v kataster stavb (kot navaja tožena stranka), saj načina vpisa določenega dela stavbe v kataster stavb ni mogoče enačiti z dolžnostjo plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V kataster stavb je namreč treba vpisati vse dele določene stavbe, kar pa ne pomeni, da vsi deli stavbe (kot npr. tudi kotlovnice, kolesarnice, skupna stopnišča in hodniki, ipd.) zapadejo tudi v obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 29. Med strankama ni sporno, da bi šlo (glede izmerjene kvadrature kleti) za napake v postopku, v času posodobitve evidence zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih je opravila Mestna občina Maribor in JPGSZ (Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o.), saj sta si tako tožeča kot tožena stranka enotni, da klet predstavlja 35,80 m2, zato je nepomembno razlogovanje tožene stranke v izpodbijani odločbi, kje in na kak način mora tožeča stranka morebitno navedeno nestrinjanje urejati.

30. Ob upoštevanju dejstva, da sta se obe stranki v postopku sklicevali tudi na Tehnična navodila (na katera sicer sodišče ni vezano) in primere za izračun površin in delov stavb (v nadaljevanju Navodila), ki jih je izdala Geodetska uprava, sodišče najprej pojasnjuje, da navedeno tehnično Navodilo predstavlja primere in način izračuna površine prostorov in delov stavb, in ne določa dolžnosti in načina plačila oziroma izračuna za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, lahko pa razjasni pojem, kaj pomeni tehnični prostor oziroma ali klet predstavlja tehnični prostor ali bivalni prostor, kakor tudi pojem uporabna površina dela stavbe.

31. Glede navedb tožene stranke, da je v točki 3. Navodil primeroma naveden “Način določitve neto tlorisne površine dela stavbe“, torej kako je mogoče šteti klet kot del stanovanja, sodišče pojasnjuje, da se primer nanaša na določitev neto tlorisne površine dela stavbe, kar pa ne gre enačiti z določitvijo uporabne površine dela stavbe, zaradi česar ju Navodilo tudi ločuje kot „_Način določitve neto tlorisne površine dela stavbe_“ in „_Način izračuna uporabne površine dela stavbe“ (oboje označeno s točko 3)_. Ravno iz predmetnega Navodila tako jasno izhaja, da predstavljata stanovanje in klet skupaj del stavbe, kot enako izhaja tudi iz zgoraj navedenega izpiska registra nepremičnin za predmetno stanovanje, da pa pod _uporabno površino_ ne gre pripisati tudi delov stavbe, ki predstavljajo _tehnični prostor_, pri čemer je _klet kot tehnični prostor_ celo taksativno navedena med drugimi tehničnimi prostori, zaradi česar ni dvoma, da ni del stanovanja, ki bi predstavljal prostor za bivanje, saj uporabno površino po istem Navodilu predstavljajo zgolj prostori za bivanje v _eni ali več etažah_ in so zato tudi določno navedeni4. Tako način določitve neto tlorisne _površine dela stavbe_, kot je naslov poglavja v Navodilu še ne pomeni, da ta _del stavbe_ (_ki ga skupaj_ predstavljata stanovanje in klet), kot celota predstavlja tudi podlago za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je treba pri navedeni razlagi upoštevati zgoraj navedena določila zakona, ki so jasna, in sicer da sodi v obveznost plačila zgolj še del zaprtega prostora _stanovanja_, torej dela ki je namenjen bivanju, kar pa klet glede na dejstvo, da gre za tehnični prostor (v tem konkretnem primeru5), ni. Namreč tudi skladno z določilom SZ (4. člen), je stanovanje skupina prostorov, _namenjenih za trajno bivanje_, ki predstavljajo funkcionalno celoto.

32. Tako držijo navedbe tožnika, da je mogoče kot stanovanje šteti le prostor, ki je namenjen trajnemu bivanju, kamor pa kleti (v konkretnem primeru6) ni mogoče šteti, saj klet ne predstavlja prostora za bivanje. Navedeno potrjuje tudi izpisek iz registra nepremičnin (dokaz - priloga A 5) in enak izpisek iz upravnega spisa (listina z oznako 4.), iz katerega izhaja, da gre za izpisek o stanovanju na naslovu ... k.o. ..., v večstanovanjski stavbi številka ..., številka dela stavbe ..., in ki razlikuje med pojmoma _uporabna površina dela stavbe_8 in _površina dela stavbe_, saj iz izpiska izhaja, da znaša _celota dela stavbe_ (v lasti tožnika, _ki pripada ID ..._) 212,8m2, medtem ko znaša _uporabna površina dela stavbe bivalni prostor 166,40 m2_, medtem ko je klet navedena kot dodatni prostor stanovanja (torej celote) in loči njegovo površino v izmeri 35,80 m2. _Glede uporabe instituta exceptio illegalis_

33. Pritrditi je toženi stranki, da je Mestna občina Maribor v Odloku sledila določbam ZSZ-84, in sicer v 6. členu glede besedila Odloka, je pa res, da je dodatno v Prilogi 1, kjer gre za navedbo razvrstitve stavbnih zemljišč, glede na veljavno podrobnejšo delitev dejanske rabe dela stavb, pod stanovanjsko rabo, opredelila tudi klet. Za navedeno pa iz zgoraj navedenih razlogov ni podlage v zakonu, zaradi česar je bilo sodišče dolžno na tem mestu uporabiti institut exceptio illegalis.

34. Iz ZSZ-84 namreč, kot izhaja iz zgoraj navedenih razlogov, ne izhaja, da je klet del stanovanja, ki je namenjen bivanju kakor tudi ne, da sodi v čisto tlorisno površino stanovanjske površine (saj je ni med naštetimi prostori stanovanja). Iz zgoraj navedenih razlogov pa je tudi ni mogoče umestiti med druge zaprte prostore stanovanja, saj ni namenjena bivanju, zaradi česar je tako pritrditi tožeči stranki, da bi zakonodajalec, v kolikor bi štel, da tudi klet sodi v čisto tlorisno površino stanovanja, to taksativno ali eksplicitno določil, kot je posebej dodal za čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.

35. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da si lahko vsaka občina v okviru svojih pristojnosti in samostojnosti vodenja lokalne samouprave in skladno z ZSZ-84 določi _način obračunavanja_ nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter merila in območja na katerih se plačuje nadomestilo, saj navedeno izhaja iz 61. člena ZSZ-84. Kljub temu pa navedeno ne pomeni, da je občini dopustno širjenje dolžnosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjski namen, torej del, ki je namenjen trajnemu bivanju, izven določil zakona. Lokalne skupnosti so namreč pri predpisovanju davkov (kamor je mogoče šteti tudi NUSZ) vedno omejene z zakonskimi okviri9. Zavezo, ki izhaja iz Odloka in dolžnosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je dopustno sprejeti zgolj na podlagi zakonskega besedila, ki točno določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje od tam navedenih prostorov stanovanja, in sicer kot čiste tlorisne površine in drugih zaprtih prostorov _stanovanja_, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti ali je klet tudi mogoče šteti kot prostor bivalnega dela stanovanja.

36. Sodišče ugotavlja, da kolikor se od skupne površine dela stavbe navedene v izpisku registra nepremičnin v konkretnem primeru, torej od 212,80 m2 odšteje 35,80 m2 kleti in 10,60 m2 odprte terase, predstavlja stanovanjski/bivalni del stavbe 166,40 m2, kot enako izhaja izpiska registra10. Tako tudi iz izpisa registra nepremičnin izhaja, da torej klet ne sodi v bivalni prostor, saj izpisek loči med pojmoma bivalni prostor in klet, res pa je, da predstavlja bivalni prostor skupaj s kletjo in odprto teraso površino dela stavbe, ki spada k predmetnemu stanovanju, zaradi česar je treba pritrditi navedbam tožeče stranke in uporabiti institut exceptio illegalis (vendar zgolj glede uporabe Priloge 1 in pojma stanovanjska raba v dvanajsti alineji -“klet“, saj je sicer besedilo prve alineje prvega odstavka 6. člena Odloka identično besedilu tretjega odstavka 60. člena ZSZ-84-), saj določitev obveznosti plačila nadomestila tudi za klet, ki sicer izhaja iz Odloka, nima podlage v zakonu, torej ZSZ-84. 37. V predmetni zadevi je sodišče tako ugotovilo, da tožena stranka najprej ni popolnoma ugotovila dejanskega stanja (torej ali je klet v tem konkretnem primeru del stanovanja oziroma prostora namenjenega bivanju, kakor tudi ne kolikšen je dejansko del (v kvadratnih metrih), ki je namenjen bivanju), potem pa ugotovljenih dejstev ni pravilno subsumirala pod zakonsko normo, zaradi česar sodišče glede na navedeno ugotavlja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita in jo je tako na podlagi določb 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, saj je tožena stranka nepopolno in nepravilno ugotovila dejansko stanje ter posledično nepravilno uporabila materialno določbo 60. člena ZSZ-84. 38. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-111 je zato sodišče zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal v ponovni postopek, da bo v ponovljenem postopku ugotovil koliko znaša bivalni del stanovanja in nato glede na ugotovljeno na novo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjski del. **K II. točki izreka**

39. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV, skupno torej 469, 70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki, ker je tožnika na glavni obravnavi zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

40. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

41. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 60. člen ZSZ, drugi odstavek : Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Tretji odstavek: Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. 2 6. člen Odloka; drugi odstavek: Osnova za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je:- pri stanovanjskih prostorih: čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov _stanovanja_ ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile 3 Klet bi lahko bila funkcionalno povezana s stanovanjem (npr. v primeru, da bi skupaj z ostalim delom stanovanja predstavljala prostor za bivanje). V konkretnem primeru je le del stavbe, ki pripada stanovanju in je zaradi navedenega tudi vpisana v katastru stavb s posebnim, ločenim deležem (35,80 m2), in torej kot taka namenjena shranjevanju stvari, ne pa trajnemu bivanju. 4 Prostori za bivanje so kuhinja, kopalnica, stranišče, dnevna soba, predsoba, spalnica, kabinet, hodnik in podobni prostori. 5 Pri urejanju/prenovi stanovanja pa se lahko tudi zgodi, da se klet spremeni v del zaprtega prostora, ki je kot del stanovanja namenjena bivanju. 6 Tretji odstavek 4. člena SZ-1 določa, da so individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom lahko atrij, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega objekta. 7 Kar je enako s številko navedeno na izpodbijani odločbi : ID - stavbe ... 8 Navodilo stran 3: Uporabno površino se določi tako, da se sešteje površine vseh prostorov za bivanje v eni ali več etažah, brez tehničnih prostorov in nedokončanih prostorov. 9 Enako stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča številka U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, točka 78 in 79. 10 Iz izpodbijane odločbe sicer izhaja, da je bila odmera NUSZ odmerjena od 101,10m2 površine stanovanja na ... 11 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C) – „_Če sodišče s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt, lahko v sodbi določi način izvršitve svoje odločitve._“