Jedro

Sodišče prve stopnje je obrazložilo vse okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da se obtoženec očitno izmika prisostvovanju na glavni obravnavi. Zato je pravilno odredilo pripor. Navedlo je številne okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo svoj zaključek.

Izrek

Pritožba zagovornika obt. B. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz razloga po II. odst. 307. čl. ZKP odredilo pripor zoper obt. B. A. Proti navedenemu sklepu se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno zaključilo, da se obtoženec očitno izmika prisotnosti na glavni obravnavi in je zato zoper obtoženca odredilo pripor. Obtoženec, ki je bil v redu povabljen na glavno obravnavo dne 29.10.1999, se te glavne obravnave ni udeležil. Sodišču je bil obtoženec kljub temu, da ga je vabilo na naslov stalnega bivališča v Ljubljani, nedosegljiv že v preiskavi, ko ga sploh ni moglo zaslišati. Obtožbo je sprejel, nato pa mu večkrat ni moglo vročiti sklepa senata o zavrnitvi ugovora. Sklep mu je hkrati z vabilom za glavno obravnavo dne 12.10.1999 uspelo vročiti šele ob realizaciji trajnega naloga za prisilni privod, na kar se je obtoženec te glavne obravnave udeležil. Ker je predlagal izvedbo dokaza, je bila glavna obravnava preložena, obtoženec pa se naslednje glavne obravnave dne 29.10.1999, o kateri je bil torej pravilno obveščen, ni udeležil. Vse te okoliščine skupaj potrjujejo pravilno odločitev sodišča prve stopnje glede odreditve pripora, ki bo zagotovil hitrejši potek kazenskega postopka. Tak namen pa ne bi bil dosežen z uporabo I. odst. čl. 307 ZKP, kot neutemeljeno navaja pritožnik.

Glede na navedeno zato ne gre za nobeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje pa je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in je torej pripor odredilo po tem, ko je ugotovilo, da obtoženec ne živi na naslovu, na katerem je prijavljen, in da zato tudi ne omogoča vročanja pisanj, poleg tega pa se ni udeležil zadnje glavne obravnave. Sodišče prve stopnje se torej ni oprlo le na zadnji izostanek, kot neutemeljeno očita pritožnik, pač pa so na odreditev pripora vplivale še ostale navedene okoliščine. V zvezi z neutemeljeno pritožbeno navedbo, da je obtoženec sedaj, ko ima postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti in torej ima strokovno pomoč, v boljšem položaju, pa pritožbeno sodišče opozarja, da je zagovornik postavljen le zaradi odrejenega pripora po čl. 70/III ZKP. Če pa bi bil pripor odpravljen ali pa če ne bi bil sploh odrejen, bi pa sodišče postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti razrešilo in bi bil obtoženec zopet brez strokovne pomoči. Glede na navedeno je zato sodišče druge stopnje po III. odst. 402. čl. ZKP pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.