Jedro

Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče zavlačuje in da je tožnici odvzeta pravica do dostopa do sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka, odmerjene na 1.791,60 EUR v roku petnajst dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe, katero je tožnica vložila z vlogo 17. 5. 2016 in zahtevala, da se poleg navedenega zahteva še dodatne objave na spletni strani in Facebooku Novic.

2. Pritožba povzema ugotovitve sodišča iz sklepa. Sodišče ugotavlja, da bi obravnavanje dodatnega zahtevka zavleklo postopek. Več kot sedem let in pol sodišče zavlačuje z obravnavano zadevo, pri čemer tožnici nastaja škoda. Zato ni utemeljeno, da ne dovoli spremembe, ki jo je tožeča stranka podala pred šestimi leti. Gre za kršitev ustavnih pravic.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Sprememba tožbe se nanaša na drug članek (objava 17. 5. 2013), ki je bil objavljen leto dni kasneje kot prvi članek, to je 6. 2. 2012. Pojasnjuje, zakaj je bil članek potreben, saj poroča, da je tožnica naselila golobe na tri lokacije po Sloveniji. Bolni golobi predstavljajo nevarnost za javno zdravje, kar so potrdili tudi strokovnjaki. Sprememba tožbe, ki je predlagana, pa se nanaša na povsem drug članek, zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Obravnava dodatnega članka z dne 17. 5. 2013 ne bi bila ekonomična in bi podaljšala že tako predolg postopek. Ne gre za dokončno ureditev razmerij med strankama, saj je med istimi pravdnimi strankami odprtih še več postopkov (III P 575/2015 in III P 172/2015). Članek je bil objavljen 17. 5. 2013, sprememba tožbe pa vložena 17. 5. 2016, to je po treh letih. Tožnica bi lahko že s prvo tožbo zajela vse članke, če bi želela. S tem je bila seznanjena, ko je bila napisana kazenska zasebna tožba. Sodišče je razpisalo narok že 12. 2. 2016, ki je bil zaradi bolezni sodnice preklican. Naslednji narok 30. 3. 2016 je preklican zaradi poizvedbe sodišča v zvezi s procesno sposobnostjo tožnika. V teku je bil postopek postavitve pod skrbništvo, ki je bil ustavljen šele 2022. Nato je bil razpisan narok 28. 9., pa preklican na prošnjo tožeče stranke. Ni razlogov, da bi govorili o zavlačevanju postopka. Ugovarja zastaranje. Prilaga kazensko zasebno tožbo. Priglaša stroške in navaja, da so stroški za odgovor na pritožbo predvideni v ZPP in če stranki ni priznano, gre za odvzem pravice nastopanja pred sodiščem. Opozarja na sklep Up 43/10 in U-I-55/04 in na komentar dr. Lojzeta Udeta, Civilno procesno pravo, stran 247. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano spremembo tožbe, ki jo je tožnica podala z vlogo dne 17. 5. 2016. Tožena stranka se je spremembi upirala. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo 184. člena ZPP in 185. člena ZPP. Sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka upira, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankami.

6. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da ne gre samo za tožbeni zahtevek v tej pravdni zadevi in da bi s spremembo tožbe lahko sodišče uredilo sporno razmerje med pravdnima strankama. Stranki imata odprti še dve zadevi. Sodišče pa jo je zavrnilo, ker to ni ekonomično. Pritožba pa meni, da je ekonomično, saj je bil predlog vložen 17. 5. 2016 (list. št. 106). Opozarja, da je bila tožba vložena 6. 2. 2015 zaradi objav na spletni strani z dne 6. 2. 2012. Treba je pritrditi toženi stranki, da je tekel postopek predvsem zaradi okoliščin na strani tožeče stranke. Tako je sodišče vrnilo tožeči stranki tožbo v popravo, tožnica je dopolnila tožbo. Nato je tožnica odpovedala pooblastilo odvetniku. Sodišče razpiše narok in tožnica po e-mailu sporoča sodišču, da ji vroča vloge po odvetniku A. A., ki poda novo pooblastilo. Za novi narok pa tožnica prosi za preložitev. V spisu je nato sprememba tožbe z dne 17. 5. 2016, ki je sedaj sodišče ni dovolilo. V spisu so dogajanja zaradi dvoma v procesno sposobnost, kar je bilo nato ovrženo. Nato je v spisu dogajanje v zvezi z vročanjem pošte. Tožnica naj bi bila uradno v Mariboru. Postopek se je nadaljeval, saj je bila zadeva N 121/2019 Okrajnega sodišča v Mariboru ustavljena. Sodišče sedaj izda izpodbijani sklep. Postopek pokaže, da ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče zavlačuje in da je tožnici odvzeta pravica do dostopa do sodišča in s tem ustavna pravica in tudi ni podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. V nadaljevanju postopka bo sodišče nadaljevalo sojenje o tožbenem zahtevku in zadevo obravnavalo ločeno. Tožnica ima odvetnika in sedaj bo vročanje potekalo tekoče. Zato je tudi utemeljeno sodišče štelo, da ni ekonomično dopustiti spremembo tožbe.

8. Tožena stranka je priglasila stroške za odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo treba o teh stroških odločiti, saj so bili potrebni. Tožena stranka je v odgovoru navedla vrsto trditev, ki jih je bilo tudi treba upoštevati. Glede na določbo 165. člena ZPP in 154. člena ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške nagrade za sestavo odgovora na pritožbo, povišano za več strank, za administrativne stroške in DDV (2000 točk, 400 točk, 48 točk in 538, skupaj 2.986 x 0,60 = 1.791,60 EUR).

9. Odločitev temelji na določbi 365. člena ZPP.