Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker je sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zavarovalnine v višini 3.059,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 196,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Sodbo je izdala sodnica (okrožna sodnica A. A.), ki ni sodelovala na glavni obravnavi (slednjo je vodila okrajna sodnica B. B.), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Sodba nepravilno uporabi 279.a člen ZPP, ki sodišču ob soglasju strank omogoča, da v sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. Sicer pa sodba, kot je razvidno iz njene obrazložitve, upošteva in dokazno oceni dokaze izvedene na obravnavah 15. 9. 2014 in 15. 10. 2014. Nepravilno je uporabljeno materialno pravo, ker sodba pojmoma, „aktivno zdravljenje“ in „čas čakanja na preiskavo“, v smislu določil Splošnih pogojev tožene stranke, ne določi vsebine. Tožnik je v vlogah opozarjal na nejasna pogodbena določila, ki jih je na podlagi 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) treba razlagati v korist zavarovanca. Dokazni zaključek sodbe, da je tožnik že pred obravnavano poškodbo imel težave, ne upošteva metodološkega napotka vsebovanega v 8. členu ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodba se ne opredeli do izvida tožnika z dne 6. 6. 2013, kar ima za posledico zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče v Ljubljani je odločalo o pritožbi na podlagi Sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016 o prenosu pristojnosti za sojenje v zadevah Višjega sodišča v Mariboru.

6. V predmetni zadevi je izpodbijano sodbo izdala sodnica (okrožna sodnica A. A.), ki ni sodelovala na glavni obravnavi. Prvi narok za glavno obravnavo 15. 9. 2014 in glavna obravnava 15. 10. 2014, na katerih so se izvajali dokazi(1)n(dokazni zaključki sodbe temeljijo na oceni teh dokazov), sta bila opravljena pred drugo sodnico (okrožno sodnico B. B.).

7. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,(2) ki jo uveljavlja pritožba, upošteva pa se tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti že iz tega razloga, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču se zato do drugih uveljavljanih pritožbenih razlogov ni treba opredeljevati.

8. Iz podatkov spisa sicer ni razvidno, zakaj je pri izdaji sodbe sodelovala druga sodnica, kar pa ni odločilnega pomena. Tudi v primeru predodelitve zadeve, mora sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, glavno obravnavo začeti znova (tretji odstavek 302. člena ZPP(3)).

9. Določba 279. a člena ZPP,(4) na katero se sklicuje sodba, v obravnavani situaciji, kot pravilno izpostavlja pritožba, ni uporabljiva. V konkretnem primeru sta bili (pred drugo sodnico) opravljeni dve glavni obravnavi, na katerih so bili izvajani dokazi, ki jih sodba upošteva.

10. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaradi spremembe sodnice razpisati (novo) glavno obravnavo v skladu s tretjim odstavkom 302. členom ZPP in po izvedenem dokaznem postopku o zadevi ponovno odločiti. Pri ponovnem odločanju naj sodišče kritično upošteva pritožbene trditve.

11. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala razveljavitev odločitve o stroških postopka in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ter pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Vpogledane so bile listine v spisu, zaslišan je bil tožnik in priča C. C., sprejet je bil sklep o postavitvi izvedenca medicinske stroke s področja ortopedije D. D. Op. št. (2): „Če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi“.

Op. št. (3): V njem je določeno, da se mora glavna obravnava začeti znova, če se opravi narok pred spremenjenim senatom; senat pa sme po tem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč, da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov.

Op. št. (4): Relevantni del navedene določbe se glasi: „S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta.

Sodišče opozori stranke na možnost, da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče.“