Jedro

Ko dolžnik upnikove stroške prostovoljno plača, upnik nima več zahtevka za njihovo plačilo. Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo plačilo že plačanih izvršilnih stroškov, bi s pravnomočnostjo postal izvršilni naslov in dejstva (plačila) ne bi bilo več mogoče ugovarjati v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku. Posledično ni bilo podlage za priznanje stroškov vloge, s katero je upnik te stroške priglasil v postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se upnikov predlog z dne 23. 1. 2019 za povrnitev stroškov izvršitelja zavrne.

II. Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 122,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 27,84 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je stroške izvršitelja že poravnal 14. 1. 2019, iz obračuna izvršitelja pa tako izhaja, da je dolg na dan 21. 1. 2019 znašal 0,00 EUR. Upniku torej stroški sploh niso nastali, saj jih je dolžnik že poravnal neposredno izvršitelju in upnik ni upravičen do povrnitve teh stroškov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se upnikov stroškovni predlog zavrne, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo s sklicevanjem na peti in osmi odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Sodišče prve stopnje je sklep utemeljilo z naslednjim: upnik je pravočasno z vlogo z dne 23. 1. 2019 zahteval povrnitev stroškov izvršitelja po stroškovniku z dne 21. 1. 2019; ti stroški so bili potrebni za izvršbo.

5. Iz podatkov spisa izhaja: - da je izvršitelj 14. 1. 2019 opravil izvršilno dejanje – prevzem gotovine od dolžnika, za to dejanje si je zaračunal stroške v višini 27,62 EUR; - da je izvršitelj te stroške že upošteval pri končnem izračunu terjatve in da so bili z zneskom 226,00 EUR, ki ga je dolžnik izročil izvršitelju, ti stroški že poplačani, saj končni dolg znaša 0,00 EUR; - izvršilni postopek je zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo s sklepom z dne 24. 1. 2019 že pravnomočno ustavljen.

6. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ko dolžnik upnikove stroške prostovoljno plača, upnik nima več zahtevka za njihovo plačilo. Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo plačilo že plačanih izvršilnih stroškov, bi s pravnomočnostjo postal izvršilni naslov in dejstva (plačila) ne bi bilo več mogoče ugovarjati v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku (prim. ugovorni razlogi z 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Posledično ni bilo podlage za priznanje stroškov vloge, s katero je upnik te stroške priglasil v postopek.

7. Ker torej sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje že plačanih izvršiteljevih stroškov upniku in za naložitev teh stroškov v plačilo dolžniku, je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upnikov predlog z dne 23. 1. 2019 za povrnitev stroškov izvršitelja zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik je s pritožbo uspel, zato mu mora upnik po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v 8 dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 122,40 EUR (200 točk za sestavo pritožbe po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife, povečano za 2% materialne stroške), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.