Jedro

Ob predhodnih, pravno odločilnih dejstvih, ko je imel tožnik registrirano dejavnost s. p., vendar se sam ni vključil v zavarovanje po 37. členu ZPIZ-2B, je toženi zavod po uradni dolžnosti zakonito ugotovil lastnost zavarovanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 7. 7. 2017 in št. ... z dne 24. 4. 2017. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o ugotovljeni lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1. 4. 2016 do 27. 4. 2017, pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oziroma podrejeno predlaga ugotovitev lastnosti zavarovanca najmanj 2 uri dnevno oziroma 10 ur tedensko.

Izpostavlja, da je v Avstriji invalidsko upokojen od 1. 4. 2016 dalje s polno delovno dobo, zato gre za retroaktivno uveljavljanje predpisa, ki zanj nima nobene koristi, temveč prijava v zavarovanje od 1. 4. 2016 dalje le dodatne stroške. Sklicuje se na 3. odst. 13. člena in 1. odstavek 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1(ZPIZ-2), po katerih se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine. Ker je uživalec avstrijske pokojnine, bi bilo potrebno kvečjemu upoštevati zakonske določbe, ki predpisujejo 2 oz. 10 urno zavarovanje tedensko. Sicer je v obdobju delovanja bara A.A. s. p. plačeval prispevke in dajatve R Sloveniji, ki so mu bile odmerjene. Torej tudi od 1. 4. 2016 do 27. 4. 2017, zato bi realizacija izpodbijane odločbe pomenila le dodatne stroške, ki bi občutno vplivali na njegovo eksistenco.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob pravilni uporabi materialnega prava na ugotovljena pravno relevantna dejstva. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno ponovno poudariti naslednje.

5. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje (7. in 8. točka obrazložitve sodbe) in pred njim že tožena stranka, je podana v 37. členu prehodne in končne določbe novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3(ZPIZ-2B) in v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja4 (ZMEPIZ-2). Po 3. odstavku 37. člena ZPIZ-2B, ki je pričel veljati 1. 1. 2016, so se bile osebe, ki so na dan uveljavitve zakona opravljale delo ali dejavnost po 15. ali 16. členu ZPIZ-2 in niso bile uživalci pokojnine iz 406. člena zakona, dolžne do 31. 3. 2016 vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. V kolikor osebe, ki so po 15. ali 16. členu ZPIZ-2 izpolnjevale pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso postopale po 3. odstavku 37. člena ZPIZ-2B in se do 31. marca 2016 niso vključile v zavarovanje, je bil toženi zavod na temelju 4. odstavka istega člena ne glede na 4. odstavek 81. člena ZMEPIZ-1 dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje. Prav takšno dejansko stanje, ki je edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve, je podano tudi v predmetni zadevi.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča (10. točka obrazložitve sodbe), ki jih pritožba niti ne prereka, določno izhaja, da je bil tožnik od 18. 8. 1995 do 27. 4. 2017 vpisan v poslovni register kot samostojni podjetnik posameznik, A.A. s. p. in da na dan 1. 4. 2016 niti do izbrisa iz registra dne 27. 4. 2017 ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni podlagi. Torej niti na temelju 15. člena ZPIZ-2, po katerem so osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost v skladu z 2. odst. 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovane po samem zakonu, in sicer od dneva vpisa v poslovni register do dneva izbrisa iz registra.

7. Ob predhodnih, pravno odločilnih dejstvih, ko je imel tožnik registrirano dejavnost s. p., vendar se sam ni vključil v zavarovanje po 37. členu ZPIZ-2B, je toženi zavod po uradni dolžnosti zakonito ugotovil lastnost zavarovanca na temelju 15. člena ZPIZ-2B od 1. 4. 2016 do dneva izbrisa 27. 4. 2017. Izpodbijana posamična upravna akta sta pravilna in zakonita, zato je tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) s prvostopenjsko sodbo utemeljeno zavrnjen in pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

8. Čeprav ostala izvajanja za pritožbeno rešitev zadeve pravno niti niso odločilna, je potrebno pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča (12. točka obrazložitve sodbe), da tožnik ni uživalec pokojnine iz 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2 in zato v spornem obdobju v zavarovanje ne more biti vključen 2 uri dnevno oz. 10 ur tedensko. Glede na to, da sistemska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na načelih obveznosti zavarovanja, plačanih prispevkih, vzajemnosti, solidarnosti ter dokladnemu modelu financiranja, niso relevantne niti pritožnikove navedbe, da ugotovljena lastnost zavarovanca zanj nima nobenih koristi temveč le dodatne finančne obveznosti.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 102/15. 4 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.