Jedro

Dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ, odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema sklep

a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti sklep

a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog upnika z dne 19. 2. 2014 o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa na način, da se predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika ugodi, podredno za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 134. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko je štelo, da mora upnik navesti konkretne zneske, ki bi jih delodajalec dolžnika lahko odtegnil od plače dolžnika in mu jih izplačal, pa jih ni. Po njegovem ga sodišče s tem postavlja v nemogoč položaj ter mu nalaga nesorazmerno trditveno in dokazno breme. Izpostavi, da ne razpolaga niti z višino plače dolžnika, niti z morebitnimi preostalimi predhodnimi izvršbami, ki tečejo zoper plačo dolžnika, zato ne more specificirati predloga za izvršbo na način, kot je to zahtevalo sodišče prve stopnje. Opozarja na drugi odstavek 44. člena ZIZ, po katerem bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o izvršbi na podlagi podatkov, ki jih je posredoval v predlogu z dne 19. 2. 2014. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca po 134. členu ZIZ, ker je ugotovilo, da ga kljub pozivu sodišča ni dopolnil s podatki, ki so potrebni za dovolitev predlagane izvršbe (peti odstavek 108. člena ZPP). Takšnemu zaključku sodišče druge stopnje pritrjuje, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Po oceni sodišča druge stopnje upnik v predlogu z dne 19. 2. 2014, kakor tudi v njegovi dopolnitvi z dne 7. 3. 2014, ni ustrezno utemeljil svojega zahtevka po določbi 134. člena ZIZ. Sklep , s katerim sodišče ugodi upnikovemu predlogu za dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca kot novega dolžnika, ima namreč učinek sklep

a o izvršbi (tretji odstavek 134. člena ZIZ). Tak predlog mora zato vsebovati vse tisto, kar mora vsebovati običajen predlog za izvršbo, med drugim tudi dolžnikovo obveznost (primerjaj prvi odstavek 40. člena ZIZ). Ker gre pri izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca za izterjavo denarne terjatve, mora biti ta opredeljena v znesku, saj jo je le tako mogoče izvršiti (primerjaj 3. člen ZIZ in prvi odstavek 105. člena ZIZ). Glede na navedeno bi moral upnik izterjevano terjatev opredeliti v točno določenem denarnem znesku. V primeru, da upnik v predlogu po 134. členu ZIZ nedoločno opredeli terjatev do dolžnikovega delodajalca, je vsebina sklep

a, s katerim sodišče dovoli predlagano izvršbo, nejasna oz. dvoumna, zaradi česar je dolžnikovemu delodajalcu (kot novemu dolžniku) v primeru ugovora zoper tak sklep

že vnaprej odvzeta možnost obrambe (pravica do izjave), izvrševalec sklep

a, izdanega po 134. členu ZIZ, pa je postavljen v nemogoč položaj, ko mora ugibati, kako naj pravilno izvrši naloženo obveznost, da ne bo še sam odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov (po 147. členu ali 134. členu ZIZ).

7. Ob tem je ponovno izpostaviti, kar je sicer pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da odgovarja dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema sklep

a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti sklep

a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika. Pri izvršbi na plačo oziroma druge stalne prejemke sodišče s sklepom o izvršbi namreč zarubi le tisti del plače oziroma prejemka, na katerega je mogoče seči z upoštevanjem omejitev iz 102. člena ZIZ.

8. Kot neutemeljena se izkažejo tudi pritožbena izvajanja upnika, da mu niso znani podatki o plači dolžnika, ki jo delodajalec izplačuje dolžniku. Upnik se namreč s podatki o tem, ali je dolžnikov delodajalec pravilno uporabljal omejitve po 102. členu ZIZ oziroma o višini dolžnikove plače lahko seznani na način, da v skladu s 4. členom ZIZ pri sodišču predlaga, da ta zahteva ustrezne podatke pri dolžnikovem dolžniku. Vsi državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika po 4. členu ZIZ. Med te podatke pa nedvomno spadajo tudi podatki o višini plače po 6. točki prvega odstavka 4. člena ZIZ. To pomeni, da ima upnik možnost, v kolikor ne razpolaga s podatki o višini dolžnikove plače, da sodišču predlaga pribavo teh podatkov od dolžnikovega delodajalca in na podlagi teh podatkov lahko upnik oblikuje predlog skladno s prvim odstavkom 134. člen ZIZ. Nenazadnje pa je bil upnik s sklepom sodišča z dne 25. 2. 2014 tudi opozorjen na pomanjkljiv predlog, ko ga je sodišče izrecno opozorilo, da je po 134. členu ZIZ možno izdati sklep le za tiste zneske, ki bi jih moral dolžnikov delodajalec odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi, zaradi česar morajo biti ti zneski v njem opredeljeni določno. V nasprotju s pritožbenimi izvajanji je na upniku tako trditveno, kot dokazno breme o tem, kolikšne zneske bi po sklepu o izvršbi moral glede na dolžnikovo plačo odtegniti njegov delodajalec. Ker pa je upnik v dopolnitvi predloga zgolj navedel celotno obveznost, ki je bila določena v plačilo dolžniku po sklepu o izvršbi, upnik svoje obveznosti po pozivu sodišča ni izpolnil. Pa tudi sicer upnik v svojem predlogu in dopolnitvi le tega po 134. členu ZIZ ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil, zakaj je v obravnavanem primeru obveznost dolžnikovega delodajalca enaka obveznosti dolžnika, zato utemeljenosti njegovega zahtevka brez ustrezne dopolnitve navedb niti ni mogoče preveriti. Glede na upnikovo sklicevanje na drugi odstavek 44. člena ZIZ je še pojasniti, da navedene določbe ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, ker dolžnikova obveznost ni določno opredeljena.

9. Vse zgoraj navedeno utemeljuje zaključek, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je upnika pozvalo k dopolnitvi njegovega predloga po 134. členu ZIZ, pri čemer ga je tudi izrecno opozorilo na pravno posledico v primeru, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker pa upnik predloga po 4. členu ZIZ ni podal, predloga za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca pa tudi ni oblikoval skladno s pozivom, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).