Jedro

Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati.

Upnik je z v odgovoru na ugovor podanimi trdivami in predloženimi dokazili ovrgel uveljavljani ugovorni razlog, da se ne šola redno, saj je dokazno podprto zatrjeval, da je neposredno po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti Unevrze v A. nadaljeval z magistrskim študijem na poslovni šoli B. v Franciji. Trditveno in dokazno breme za uveljavljani ugovorni razlog, da kljub temu ni izpolnjen pogoj rednega šolanja, se je zato ponovno prevalilo na dolžnika. Dolžnik pa v pritožbi kot bistveno le pavšalno navaja, da študij na poslovni šoli B. v Franciji, ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa skladno z Zakonom o visokem šolstvu, oziroma da upnik tega ni z ničemer izkazal, čemur pa v ugovoru, kljub temu da je že takrat razpolagal s temi potrdili, ni oporekal. Sodišče prve stopnje, ki mu dolžnik očita tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, češ da ni ovrednotilo izobraževalnega programa, v katerega je vpisan upnik v Franciji, oziroma je napravilo nepravilno dokazno oceno, da je upnik izkazal, da gre za študij druge bolonjske stopnje, pa glede na ugovorne navedbe, tega ni bilo dolžno ovrednotiti po uradni dolžnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika I 93/2026 z dne 12. 3. 2026 zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upnku povrniti stroške v višini 35,00 EUR, v roku 8 dni (II. točka izreka).

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa spremembo sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da je upnik uspel izkazati, da se v obdobju, za katerega zahteva plačilo preživnine, redno šola. Tretji odstavek 183. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) namreč določa, da morajo starši preživljati otroka, ki je vpisan v višješolski študij, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Upnik je dne 9. 9. 2025 zaključil prvostopenjski študijski program na Ekonomski fakulteti Univerze v A. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da je upnik nato nadaljeval študij na drugi bolonjski stopnji študija (magistrski študij) s tem, ko se je vpisal v program MIM na poslovni šoli B. v Franciji. Študij na poslovni šoli B. namreč ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo, oziroma upnik tega ni z ničemer izkazal. Dokazno breme, da konkretni študijski program izpolnjuje pogoje magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo, je na strani upnika, vendar pa slednji v konkretni zadevi svojega dokaznega bremena ni izpolnil. Iz nobenega dokumenta, ki ga je predložil upnik v postopku, namreč ne izhaja potrdilo, da je izobraževalni program v tujini (v Franciji) vrednoten na način, ki ustreza pojmu magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvi v Republiki Sloveniji. Dolžnik je sicer tudi sam poizvedoval pri Ekonomski fakulteti Univerze v A. glede vrednotenja programa na poslovni šoli B., vendar je prejel zgolj odgovor, da Ekonomska fakulteta Univerze v A. ne sodeluje s francosko šolo B., kot izhaja iz priloženega elektronskega sporočila. Zaradi navedenega v konkretni zadevi ni izpolnjen oziroma izkazan zakonski pogoj rednega šolanja in dolžnik od dne 9. 9. 2025 dalje ni bil več dolžan upniku plačevati preživnino, saj je njegova obveznost prenehala. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko ni ugotovilo vrednotenja izobraževalnega programa, v katerega je vpisan upnik v Franciji, oziroma je napravilo nepravilno dokazno oceno, da je upnik izkazal, da gre za študij druge bolonjske stonje (v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo), čeprav to ne izhaja iz nobenega dokumenta, ki ga je predložil upnik. Zaradi navedenega je nadalje soidšče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je izpolnjen zakonski pogoj rednega šolanja (v skladu z določbami DZ), in nepravilno zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi. Posledično je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka in dolžnik sklep izpodbija tudi v tem delu.

3.Upnik, ki mu je bila po podatkih v spisu pritožba s t. i. fikcijo vročitve vročena dne 7. 8. 2026, je odgovor na pritožbo priporočeno po pošti vložil 18. 8. 2026, to je dan po izteku osemdnevnega roka za odgovor, ki se je izrekel v ponedeljek, dne 17. 8. 2026. Višje sodišče zato odgovora na pritožbo ni upoštevalo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

6.V obravnavani zadevi polnoletni upnik od dolžnika izterjuje preživnino za čas od meseca novembra 2025 do meseca februarja 2026 s pripadki. Izvršilni naslov je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu P 344/2007 z dne 4. 4. 2008 v zvezi z obvestiloma o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo C. št. 000 z dne 16. 2. 2026 in z dne 26. 2. 2026.

7.Dolžnik je v ugovoru kot bistveno navedel, da se upnik ne šola (več) redno, saj za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza, zato ni mogoče ugotoviti, ali je upnik dejansko upravičen do preživnine in ni jasno, ali za to izpolnjuje pogoje, oziroma ali je podlaga za preživninsko obveznost ugasnila. Dolžnik je posledično predlagal sodišču, da upnika pozove, da izkaže svoje redne šolanje v šolskem letu 2025/2026 in predloži ustrezno potrdilo o vpisu.

8.Dolžnost staršev preživljati polnoletne otroke je urejena v 183. členu DZ. Določeno je, da so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo. Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti. Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.

9.Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati (prim. 7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer višje sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je upnik v obravnavanem primeru temu svojemu bremenu zadostil. Že k izvršilnemu predlogu je priložil izvršilni naslov in obvestili o uskladitvi preživnine z dne 16. 2. 2026 in z dne 26. 2. 2026. Pogoj za valorizacijo preživnine s strani CSD je predložitev ustreznih potrdil o šolanju, kar je upnik očitno predložil CSD-ju, ki je dne 16. 2. 2026 in 26. 2. 2026 izdal obvestili o uskladitvi preživnine. Že sam dolžnik je ugovoru priložil overjeni prevod potrdila o vpisu upnika na B., v študijski program MIM, v kraju ..., Francija, ki traja od 18. avgusta 2025 do 15. januarja 2027. Glede na dolžnikov ugovor, da se upnik v letu 2025/2026 ne šola več redno (prim. 8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je nato upnik v odgovoru na ugovor konkretno in dokazno podprto (potrdila o vpisih in diploma) pojasnil, da se je leta 2021 vpisal na Ekonomsko fakulteto Univerze v A. in svoje obveznosti redno opravljal ter septembra 2025 študij zaključil z diplomiranjem. Dalje je upnik v odgovoru na ugovor dokazno podprto še navedel, da se je nato v letu 2025 vpisal na magistrski študij fakultete oziroma poslovne šole B. v Franciji, program MIM-Master of management (MIM). Kot dokazilo o rednem šolanju je predložil potrdilo o opravljenem študijskem programu. Sklicujoč se na predložene listine je tako upnik poudaril, da se redno šola in ima status rednega študenta od 18. 8. 2025 do 15. 1. 2027.

10.Glede na povzeto trditveno in dokazno podlago v odgovoru na ugovor se višje sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je upnik izpolnil svoje breme zatrjevanja in dokazovanja, da je po zaključenem dodiplomskem študiju v Republiki Sloveniji, v šolskem letu 2025/2026, nadaljeval z rednim šolanjem na magistrskem študiju na poslovni šoli B. v Franciji in da je redno izpolnjeval svoje študijske obveznosti, pri čemer je predmetni študijski program akreditiran pri francoskem ministrstvu za raziskave, inovacije in izobraževanje, študentje po uspešno opravljenem študiju pridobijo magistrski naziv. Posledično je sodišče prve stopnje, na katerega razloge se, v izogib ponavljanju, sklicuje tudi pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da izvršilni naslov ni ugasnil, oziroma da ni podan smiselno uveljavljani ugovorni razlog naknadnega prenehanja preživninske obveznosti po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ker naj se upnik v letu 2025/2026, ne bi več šolal redno.

11.Dolžnik v pritožbi kot bistveno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v študijskem letu 2025/2026 nadaljeval s šolanjem na magistrskem študiju oziroma na drugi bolonjski stopnji s tem, ko se je vpisal na program MIM na poslovni šoli B. v Franciji. Pri tem dolžnik poudarja, da študij na poslovni šoli B. ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma da tega upnik z ničemer ni izkazal. Povzetih pritožbenih argumentov, prvič podanih v pritožbi, višje sodišče ne sprejema. Dolžnik, ki je že v ugovornem postopku razpolagal s potrdili o šolanju upnika na poslovni šoli B. v Franciji, je imel že takrat možnosti izpodbijati in dokazovati, da ta študij ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa v Republiki Sloveniji, ne pa šele v pritožbi, potem ko je upnik dokazal izpolnjevanje študijskih obveznosti tudi v tujini, kar ustreza pojmu rednega šolanja.

12.Kot rečeno, je upnik z v odgovoru na ugovor podanimi trdivami in predloženimi dokazili, ovrgel uveljavljani ugovorni razlog, da se ne šola redno, saj je dokazno podprto zatrjeval, da je neposredno, po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti Unevrze v A., nadaljeval z magistrskim študijem na poslovni šoli B. v Franciji. Trditveno in dokazno breme za uveljavljani ugovorni razlog, da kljub temu ni izpolnjen pogoj rednega šolanja, se je zato ponovno prevalilo na dolžnika. Dolžnik pa v pritožbi kot bistveno le pavšalno navaja, da študij na poslovni šoli B. v Franciji, ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa skladno z Zakonom o visokem šolstvu, oziroma da upnik tega ni z ničemer izkazal (češ da iz nobene predložene listine ne izhaja, da konkretni izobraževalni program v tujini ustreza pojmu magistrskega študijskega programa v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo v Republiki Sloveniji), čemur pa v ugovoru, kljub temu da je že takrat razpolagal s temi potrdili, ni oporekal. Sodišče prve stopnje, ki mu dolžnik očita tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, češ da ni ovrednotilo izobraževalnega programa, v katerega je vpisan upnik v Franciji oziroma je napravilo nepravilno dokazno oceno, da je upnik izkazal, da gre za študij druge bolonjske stopnje, pa glede na ugovorne navedbe, tega ni bilo dolžno ovrednotiti po uradni dolžnosti.

13.Iz povzetih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik najprej prereka, da upnikov študij na poslovni šoli B. v Franciji ustreza pojmu magistrskega študija, skladno s predpisi o visokem šolstvu v Republiki Sloveniji, vendar pa te svoje trditve z ničemer konkretno ne utemelji in tudi ne podpre s kakšnim dokazilom. V nadaljevanju pritožbe pa nato dolžnik izraža le dvom, da gre za študij, primerljiv magistrskemu študiju v Republiki Sloveniji in očita, da upnik navedenega ni dokazal. To pa je premalo, da bi dolžnik lahko uspel z ugovorom ugasnitve izvršilnega naslova, saj tega (kljub razpolaganju s potrdili o šolanju) dolžnik ni uveljavljal že v ugovornem postopku. Dejstvo je, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika za plačilo preživnine, prav tako je dejstvo, da je upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje podal zadostno trditveno in dokazno podlago, da se tudi v letu 2025/2026 redno šola. Po drugi strani pa je dolžnik že v ugovoru dokaj pavšalno uveljavljal, da ni izpolnjen pogoj rednega šolanja, upnik pa je nato v odgovoru na ugovor konkretno in dokazno podprto pojasnil, da se redno šola tako, da redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti, zato je bil dolžnikov ugovor neutemeljen, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik tudi po oceni pritožbenega sodišča podanemu procesnemu gradivu upnika ni obrazloženo in argumentirano oporekal.

14.Glede na podano trditveno in dokazno podlago v predlogu za izvršbo, ugovoru in odgovoru na ugovor, je sodišče prve stopnje v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem upnikovega rednega šolanja, nasprotni pritožbeni očitek pa ni utemeljen. Dolžnik je v pritožbi sicer oporekal, da upnikov študij v tujini ne ustreza magistrskemu študiju v Republiki Sloveniji, vendar so te njegove navedbe preveč pavšalne, da bi z njimi lahko ovrgel odločitev v izpodbijanem sklepu, da je upnik zadostil dokaznemu bremenu o rednem šolanju. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnike še vedno redno šola in da uspešno opravlja svoje študijske obveznosti, saj je z magistrskim študijem nadaljeval neposredno po zaključenem študiju prve stopnje v Ljubljani, zato ni prišlo do morebitne prekinitve oziroma zastoja pri opravljanju njegovih študijskih obveznosti.

15.Po povedanem je odločitev o glavni stvari pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ). Višje sodišče ni našlo niti Prrnobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).