Jedro

Če tožnik zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njemu, ne pa tretji osebi, ki ni tožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe, s katero sta zahtevala odložitev izvršitve odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 10.5.2007. Z njo je bilo(med drugim) odločeno, da morata tožnika in A.A. takoj po prejemu odločbe prenehati uporabljati del stanovanjske hiše v gradnji, in sicer stanovanje nad prizidano garažno hišo tlorisne velikosti 32,00 m2, ki obsega dva bivalna prostora in kopalnico s sanitarijami, ker za objekt ni bilo izdano uporabno dovoljenje. Izrečeni inšpekcijski ukrep temelji na določbi 1. alinee 3. točke 1. odstavka 150. člena Zakona o graditvi.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da zakonski pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe, to je nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, ni izpolnjen. Tožnika niti ne zatrjujeta, da naj bi težko popravljiva škoda nastala njima.

Tožnika v pritožbi navajata, da sklep izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa da sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi. Navajata, da je sodišče odločilo o začasni odredbi, ki sploh ni bila predlagana. Izrek in obrazložitev sta v medsebojnem nasprotju. Sklepa ni možno preizkusiti. Sodišče je spregledalo, da sta v tožbi navajala, da poteka pravdni postopek zaradi preklica darila. A.A. ju toži zaradi neizpolnjevanja darilne pogodbe, na podlagi katere sta se zavezala skrbeti za njo. Kot razlog za preklic pogodbe navaja podrtje podarjene hiše in gradnjo nove, to je hiše, kjer se nahaja stanovanje nad prizidano garažo. Posledica civilne tožbe je ta postopek, saj bo skušala prikazati, da ji nista zagotovila ustreznega bivalnega prostora. Zato tudi tožnikoma nastaja škoda, ki je nepopravljiva.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo.

V konkretnem primeru sta tožnika zahtevala izdajo začasno odredbo po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče na zahtevo tožnikov odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožnikom težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Samo če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršitev sporne odločbe.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, to je nastanek težko popravljive škode za tožnika, v konkretnem sporu ni izkazan. Pravilna in skladna z vsebino zahteve tožnikov je presoja sodišča prve stopnje, da tožnika v zahtevi nista zatrjevala, da bi njima nastala težko popravljiva škoda. V okviru zahteve (predloga za odlog izvršitve izpodbijane odločbe) sta navajala, da bo z izvršitvijo ukrepa prizadeta A.A., saj bo izgubila edini bivalni prostor. Svoje prizadetosti nista niti uveljavljala niti utemeljevala. Zatrjevala sta prizadetost tretje osebe, ki ni tožnica v tem upravnem sporu, pa tudi glede nje nista navajala nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, ki bi kazali na težko popravljivo škodo. Težko popravljiva škoda, kot zakonski pogoj po navedeni določbi ZUS-1 je nedoločen pravni pojem, saj zakon njene vsebine ne določa. Zato mora njeno vsebino določiti sodišče v vsakem posameznem primeru posebej in to na podlagi konkretnih podatkov in dokazov.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je odločilo o začasni odredbi kot je bila ta predlagana. Tožnika sta od sodišča zahtevala odločitev, ki bo odložila izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Sodišče je navedlo razloge za svojo odločitev, ti razlogi med seboj niso v nasprotju. Tudi pavšalno sklicevanje na pravdno zadevo, brez podrobnejših in konkretnejših utemeljitev in ponujenih dokazov, tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne pomeni verjetne izkazanosti nepopravljive škode za tožnike. Začeti civilni spor sam po sebi še ne more predstavljati tovrstne škode. Tako že prvi pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izpolnjen. Zato ugotavljanje drugega pogoja - prizadetosti javne koristi - niti ni (bilo) potrebno.

Glede na navedeno je bilo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.