Jedro

Obdolženki je bilo glede na predkaznovanost izrečena pravična kazen zapora.

Izrek

Pritožba obdolženke S.G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi se oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. - 6. točke II. odst. 92. čl. ZKP.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženko S.G. za krivo kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/I KZ in ji izreklo kazen štiri mesece zapora. Obdolženko je sodišče oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.

Zoper to sodbo se je povsem laično pritožila obdolženka. Po pozivu sodišča, naj dopolni pritožbo z njenimi bistvenimi elementi v smislu 396. čl. ZKP, je obdolženka predlagala, da naj se sodba spremeni oziroma razveljavi, saj kot je laično navedla v enem samem stavku: "dogodek ni potekal tako, kot je opisan v sodbi". Iz tega razloga je predlagala tudi ponovno soočenje z oškodovancem. Sodišče druge stopnje njene pritožbene razloge smiselno šteje za pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pri pregledu celotne kazenske zadeve in skopih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje analizi in oceni izvedenih dokazov, ki krivdo obdolženke zanesljivo dokazujejo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po oceni obdolženkinega zagovora in po skrbni oceni vseh izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je obdolženka storila v obtožbi očitano ji kaznivo dejanje, saj je v svojem zagovoru celo sama priznala, da je na stranišču policijske postaje J. skrila rjav etui, vendar se zaradi alkoholiziranosti ne spominja, kako je le-ta prišel do nje. Sodišče druge stopnje v celoti sprejema stališče sodišča prve stopnje, ko ni sledilo obdolženkinemu zagovoru, saj sta ga zavrgli dve prepričljivi in verodostojni izpovedi in sicer izpovedba oškodovanca A.U. in priče E.S., katerega izpovedbo je prvostopenjsko sodišče tudi upravičeno v celoti sprejelo, saj gre dejansko za nevtralno pričo in do kritičnega dogodka ni poznala ne obdolženke in ne oškodovanca.

Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da je bila obdolženki izrečena pravična kazen. Sodišče je ugotovilo in primerno upoštevalo pri odmeri kazni obteževalne okoliščine, kot sta obdolženkina predkaznovanost in njen nekritičen odnost do storjenega kaznivega dejanja. Glede na to pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izrečena kazen sorazmerna teži storjenega kaznivega dejanja in stopnji obdolženkine krivde. Pridržuje se oceni sodišča prve stopnje, da je mogoče le z zaporno kaznijo doseči namen kaznovanja.

Glede na dejstvo, da sodišče druge stopnje ni našlo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (I. odst. 383. čl. ZKP), je obdolženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo, kar je v skladu s 391. čl. ZKP.

Kljub temu, da obdolženka s pritožbo ni uspela, ni dolžna plačati stroškov pritožbenega postopka, ker jo je sodišče v skladu s 1. - 6. točko II. odst. 92. čl. ZKP oprostilo plačila le-teh, saj se preživlja le s socialno podporo.