Jedro

Mati predlagateljice vendarle mora opravljati določena pridobitna dela, saj zgolj z denarno socialno pomočjo v višini 398,00 EUR ne more kriti niti svojih nujnih življenjskih stroškov, ki jih je zatrjevala v postopku. Štipendija in otroški dodatek pa sta namenjena pokritju potreb mladoletne hčerke, katera tudi po zatrjevanju matere potrebuje tudi denar za kakšno razvedrilo in ga bo morala, glede na prav tako omejene finančne zmožnosti očeta, kriti s tema socialnima transferjema.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, s katerim je predlagateljica predlagala zvišanje preživnine, ki jo je nasprotni udeleženec - oče dolžan plačevati za mladoletno predlagateljico - 17 letno hčerko A. A. na podlagi pravnomočne sodne poravnave z dne 18. 5. 2010 v znesku 172,62 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava. Sodišče je kljub ugotovitvi, da je prišlo po zadnji določitvi preživnine do bistveno spremenjenih potreb otroka, zavrnilo predlog za zvišanje preživnine. Sodišče je napačno upoštevalo obseg ugotovljenih potreb predlagateljice ter napačno obravnavalo plačilo oskrbnine Dijaškega doma v C., kjer prebiva predlagateljica med tednom in ki ga plačuje mati nasprotnega udeleženca v znesku 220,00 EUR, kot lastni prispevek nasprotnega udeleženca k preživljanju predlagateljice. Enako tudi občasne nakupe oblačil in obutve. Nizko ugotovljene potrebe predlagateljice v znesku 292,50 EUR je sodišče ugotovilo z napačno interpretacijo izpovedbe zakonite zastopnice mladoletne predlagateljice matere B. B. Mati je poudarila, da edini vir preživljanja predstavlja socialna pomoč v znesku 398,00 EUR, ter da zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima, ni sposobna ustvarjati dodatnih dohodkov za preživljanje predlagateljice in v denarju ničesar prispevati. Njen prispevek je mogoč zgolj v obliki dela, ki ga predlagateljica opravi v okviru skupnega gospodinjstva v katerem živita, in sicer pretežno ob koncih tedna, ko se predlagateljica iz C. vrne k materi v M. Izpovedba matere, da za prosti čas hčerka ne porabi nobenega denarja, ne pomeni, da hčerka ne potrebuje denarja za prosti čas, temveč da predlagateljica z denarjem za tovrstne dejavnosti ne razpolaga. Zato je preživnina v dejanskem mesečnem znesku 172,62 EUR, ki jo trenutno za preživljanje predlagateljice plačuje nasprotni udeleženec sam osebno, upoštevaje spremenjene okoliščine glede potreb predlagateljice in nespremenjene socialne razmere matere, prenizka in odločitev sodišča pravno napačna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bila, zaradi ponovne presoje izpovedb zakonite zastopnice predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter ostalih izvedenih dokazov, dne 7. 3. 2023 opravljena pritožbena obravnava, o čemer je odločil senat višjega sodišča ob obravnavi pritožbe na seji 9. 2. 2023 in sklenil, da bo o zadevi odločala sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na pritožbeni obravnavi je sodišče v skladu s soglasjem udeležencev ponovilo vse, pred sodiščem prve stopnje izvedene dokaze ter zaslišalo zakonito zastopnico predlagateljice ter nasprotnega udeleženca, torej oba starša. 5. V skladu z določbo 197. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: možnostmi preživninskih zavezancev (obeh staršev otroka) in potrebami otroka. Sodišče prve stopnje je obstoj spremenjenih okoliščin, ki morajo biti podane za vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev za odločitev o preživninski obveznosti, ugotovilo. Zaključilo je, da bistveno spremenjene okoliščine predstavljajo zvišane potrebe predlagateljice, ki je v času določitve preživnine obiskovala vrtec, sedaj pa obiskuje srednjo šolo v C., kjer biva v dijaškem domu. V okviru presoje spremenjenih okoliščin je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve iz predhodne pravnomočne odločitve sodišča glede takratne finančne zmožnosti obeh staršev ter preživninske potrebe mladoletne hčerke.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so neutemeljeni očitki zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Bistvo pritožbene graje je očitek predlagateljice, da je sodišče napačno ugotovilo mesečne potrebe mladoletne hčerke, ker med njimi ni upoštevalo stroška dijaškega doma v višini 220,00 EUR, oblačil in obutev ter stroška za razvedrilo.

7. Da so se od določitve preživnine v letu 2010 mesečne potrebe mladoletne hčerke, ki je takrat obiskovala vrtec, spremenile, je sodišče argumentiralo v točki 10 obrazložitve ter jih brez stroška mesečne oskrbnine dijaškega doma v znesku 230,00 EUR ter stroška oblačil in obutve ocenilo v višini 292,50 EUR. Pritožbeni graji predlagateljice, da sodišče stroška dijaškega doma nepravilno ni upoštevalo v okviru mesečnih potreb, ni mogoče pritrditi. Iz točke 15 obrazložitve izhaja, da je k potrebam mladoletne predlagateljice sodišče prištelo tudi oskrbnino za dijaški dom. Upoštevalo pa je, kar pritožbeno ni več sporno, da to oskrbnino redno mesečno po položnici plačuje oče (s pomočjo svoje matere). Tudi očitek, da je sodišče napačno ocenilo izpovedbo zakonite zastopnice - mame predlagateljice, ni utemeljen. Če torej k mesečnim potrebam mladoletne predlagateljice kot jih je sodišče obrazložilo v točki 14 prištejemo še 220,00 EUR oskrbnine v dijaškem domu, znaša skupni mesečni obseg potreb mladoletne predlagateljice 523,00 EUR. Ker oče poleg preživnine, ki je bila po izpovedbi matere nazadnje revalorizirana na znesek 190,00 EUR, plačuje tudi znesek oskrbnine v višini 220,00 EUR, pomeni, da mora mati prispevati k preživljanju hčerke mesečno le še okoli 100,00 EUR. Zato je sodišče pravilno upoštevalo tudi razdelitev preživninskega bremena, upoštevaje zmožnosti obeh staršev.

8. Mati predlagateljice je tudi na pritožbeni obravnavi vztrajala pri izpovedbi, da ji zdravstveno stanje ne omogoča, da bi se zaposlila oziroma opravljala pridobitno delo, a v spisu ni zdravniškega potrdila oziroma drugega dokaza o njenem zdravstvenem stanju. Zgolj njena izpovedba ne zadošča za zaključek, da je delovno oziroma pridobitno povsem nezmožna. Mati predlagateljice vendarle mora opravljati določena pridobitna dela, saj zgolj z denarno socialno pomočjo v višini 398,00 EUR ne more kriti niti svojih nujnih življenjskih stroškov, ki jih je zatrjevala v postopku. Štipendija in otroški dodatek pa sta namenjena pokritju potreb mladoletne hčerke, katera tudi po zatrjevanju matere potrebuje tudi denar za kakšno razvedrilo in ga bo morala, glede na prav tako omejene finančne zmožnosti očeta, kriti s tema socialnima transferjema. Sodišče druge stopnje mora poudariti, da je preživljanje otrok v prvi vrsti obveznost obeh staršev, zato si bo mati morala najti, svojim zmožnostim primerno delo in pokriti, vsaj manjši del potreb mladoletne predlagateljice.

9. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje presoji sodišča v točki 15 obrazložitve, da tudi ob upoštevanju očetovega mesečnega dohodka okoli 1.000,00 EUR v primerjavi z mesečnimi minimalnimi prejemki predlagateljičine matere, razlogi za zvišanje preživnine niso izkazani. Sodišče je upoštevalo, da predlagateljičina mati ni zaposlena, ter da se preživlja le s socialno pomočjo, ki znaša 398,00 EUR ter da mladoletna predlagateljica prejema štipendijo v višini 198,00 EUR in otroški dodatek v višini 123,00 EUR. Pritrditi je tudi, da mati, zaradi bivanja mladoletne hčerke v dijaškem domu, med tednom ni obremenjena s skrbjo in s stroški preživljanja hčerke. Oče pa je izpovedal, da hčerka več vikendov preživi tudi pri njegovi mami ter tudi pri svoji starejši sestri, kar smiselno potrjuje tudi materina izpovedba.

10. Oče predlagateljice - nasprotni udeleženec je v izpovedbi na pritožbeni obravnavi potrdil, da bo strošek dijaškega doma plačeval redno tudi v bodoče, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da oskrbnine sodišče ne bi smelo upoštevati kot očetovega prispevka k plačevanju preživnine za mladoletno predlagateljico. Glede na minimalne prejemke matere pa je utemeljena tudi zaskrbljenost očeta, da bi mati v primeru, da bi ji bil dolžan na njen račun nakazovati tudi strošek dijaškega doma, nakazano porabila za druge mesečne izdatke. To nikakor ne bi bilo v korist hčerki, ki obiskuje srednjo šolo v C. in in ima z rednim plačevanjem dijaškega doma zagotovljeno varno bivanje in hrano tekom tedna. Slednje je tudi okoliščina, zaradi katere obravnavana zadeva ni primerljiva z judikatom na katerega se sklicuje pritožba1. 11. Tudi očitek predlagateljice, da strošek dijaškega doma ter oblačil in obutve plačuje mati nasprotnega udeleženca in ne oče, ne more vplivati na odločitev sodišča. Nasprotni udeleženec je sam potrdil, da mu mati pomaga pokriti obveznosti, ki jih ima do hčerke. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi lahko hčerka – predlagateljica, v primeru neplačevanje oskrbnine, vložila nov predlog za zvišanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. Ker pa je dejstvo, da nasprotni udeleženec ves čas redno plačuje dijaški dom, potrdila tudi mati predlagateljice, oče pa je pritrdil, da ga bo plačeval tudi v bodoče, je sodišče utemeljeno upoštevalo, da s tem zneskom oče pokrije del mesečnih potreb predlagateljice in zato predlog za zvišanje preživnine ni utemeljen.

12. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka na katere pazi po uradni dolžnosti (določba 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (določba 353. člena ZPP, 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

13. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 165. in 164. člena ZPP).

1 VSL Sklep IV Cp 799/2022