15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 184/2005 z dne 28. 2. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 231/2004 z dne 16. 2. 2005 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. 73/2001 z dne 26. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. To je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za razveljavitev odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter za priznanje pravice do pokojnine od 1. 11. 1991. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni pravne podlage za to, da bi bila pritožniku pravica do starostne pokojnine priznana za čas pred uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju ZPIZVZ). V sodnih postopkih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določal Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 – v nadaljevanju Odlok), in zato v tem sporu ne more uspešno uveljaviti zahteve, da je izpolnjeval pogoje za pridobitev akontacije vojaške pokojnine. ZPIZVZ ureja prevedbo akontacije vojaških pokojnin, kar pa pri pritožniku zaradi tega, ker je ni imel, ni možno. Pravico do pokojnine je lahko pridobil šele po uveljavitvi ZPIZVZ.

2.Pritožnik navaja, da je 5. 2. 1991 sprožil postopek za upokojitev. Razrešen je bil 31. 10. 1991, vendar pa naj bi bil zato, ker je bila njegova enota za zveze ukinjena že leta 1990, na razpolago po 293. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Uradni ist SFRJ, št. 7/85 in nasl.). Nosilec vojaškega socialnega zavarovanja mu je priznal starostno pokojnino od 1. 11. 1991 dalje, a je izplačevanje 31. 12. 1991 ustavil. Ker pritožnik z zahtevkom za izplačevanje akontacije po Odloku ni uspel, po splošnih predpisih pa ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, se je za nekaj let zaposlil. Po uveljavitvi ZPIZVZ mu je bila pravica do pokojnine priznana po petem odstavku 2. člena tega zakona od 1. 12. 1998 dalje. Pritožnik meni, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine po četrti alineji prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ glede na to, da je bil leta 1991 v položaju "na razpolago", in da bi mu zato morala biti pravica do pokojnine priznana od 1. 11. 1991, ker je že takrat izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev po vojaških predpisih. Sodiščem očita kršitev pravic iz 14., 15., 22. in 50. člena Ustave.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustava v 15. členu, razen v četrtem odstavku, v katerem zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in pravico do odprave posledic njihovih kršitev, neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Navedb, ki bi po vsebini pomenile zatrjevanje kršitve četrtega odstavka 15. člena Ustave, pa ustavna pritožba ne vsebuje.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. V okviru skladnosti izpodbijanih odločitev z 22. členom Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali gre morda za očitno napačno odločitev, ki bi prav tako pomenila kršitev te ustavne pravice. Vendar obstoja takšne kršitve pritožnik ni izkazal. Vprašanje, ali je bil pritožnik v času od 16. 7. 1991 do 31. 10. 1991 v statusu "na razpolago", ni bilo predmet postopka, v katerem so bile izdane izpodbijane sodbe. Očitek kršitve pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave pa je zgolj pavšalen in ga ni bilo mogoče preizkusiti.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan