Jedro

Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa na podlagi 5. člena ZZK-1 učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi druge nasprotne udeleženke se delno, pritožbi prvega nasprotnega udeleženca pa v celoti ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: "I. Nepremičnina parcela 206/3 k. o. X se razdruži tako, da jo prejme v izključno last predlagatelj M. B., ki je dolžan drugi nasprotni udeleženki Z. B. plačati vrednost njenega solastnega deleža v višini 6.143,20 EUR, in sicer v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri Novi Ljubljanski banki d. d. II. Druga nasprotna udeleženka ima do izplačila zneska, navedenega v točki I izreka, na nepremičnini zastavno pravico.

III. Druga nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju povrniti 161,28 EUR skupnih stroškov postopka v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Preostale stroške nosi vsak udeleženec sam.

V. Predlog za delitev se v delu, ki se nanaša na prvega nasprotnega udeleženca, zavrne." V ostalem se pritožba druge nasprotne udeleženke zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o delitvi solastne nepremičnine, to je parcele 206/3 k. o. X. Glede na ugotovitev, da nepremičnine ni mogoče fizično deliti in po presoji interesov udeležencev, je odločilo, da jo prejme v izključno last predlagatelj, ki je dolžan izplačati nasprotnima udeležencema vrednost njunih solastnih deležev, in sicer prvemu nasprotnemu udeležencu znesek 3.839,50 EUR, drugi nasprotni udeleženki pa znesek 2.303,70 EUR v roku in s pripadki kot izhaja iz izreka sklepa. Odločilo je še, da imata nasprotna udeleženca do celotnega poplačila na nepremičnini zastavno pravico in da sta predlagatelju dolžna povrniti sorazmeren del skupnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo oba nasprotna udeleženca.

3. Prvi nasprotni udeleženec navaja, da ni solastnik nepremičnine, saj je drugi nasprotni udeleženki solastni delež, ki mu ga je podarila, vrnil. To je izkazoval s predložitvijo sklepa Dn 000/2018, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Murski Soboti. Sodišče bi ta sklep moralo upoštevati. Vztraja tudi pri tem, da si druga nasprotna udeleženka z deležem na njegovi hiši, ki ji ga je podaril, ne more rešiti stanovanjskega problema, saj vrnitev darila lahko uradno doseže. Od predlagatelja zato ne bo vzel nobenega denarja, predlaga pa tudi to, da se ga oprosti plačila dela stroškov postopka.

4. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo nepremičnino prejela v izključno last, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Opozarja, da gre pri predmetu delitve za premoženje, ki je v solasti predlagatelja in druge nasprotne udeleženke. Darilna pogodba, ki je bila sklenjena s prvim nasprotnim udeležencem, je bila razvezana in izveden zemljiškoknjižni vpis. Ugovor, ki ga je zoper vpis vložil predlagatelj, je vložen le z namenom, da zemljiškoknjižno stanje ostane neurejeno do izdaje sklepa v tem postopku. Stališče sodišča prve stopnje, da do učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo še ni prišlo, je zmotno.

Opozarja, da je pred sodiščem prve stopnje skušala doseči združitev tega postopka s postopkom N 000/2018, v katerem je sodišče prav tako odločalo o delitvi nepremičnine, ki je v solasti predlagatelja in druge nasprotne udeleženke, pa pri tem ni bila uspešna. V obeh postopkih je vztrajala, da se solastni nepremičnini razdelita tako, da predlagatelj dobi eno, sama pa drugo nepremičnino. Glede na to, da ji je predlagatelj že izplačal delež na garsonjeri, bi moralo sodišče v tem postopku odločiti, da sama dobi parcelo in mu izplača 9.215,00 EUR. V nadaljevanju oporeka presoji sodišča prve stopnje, da je predlagatelj izkazal upravičeno večji interes za prevzem sporne nepremičnine in zaključuje, da si z denarjem od obeh nepremičnin, ne more pomagati.

5. Predlagatelj je na obe pritožbi odgovoril. Meni, da sta neutemeljeni in predlaga njuno zavrnitev.

6. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca je utemeljena, pritožba druge nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena.

7. V tej zadevi se je postopek začel 29. 12. 2017, torej še pred uveljavitvijo novega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)1. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju prehodne določbe 216. člena ZNP-1, zato v pritožbenem postopku uporabilo še določbe ZNP.

8. Ker iz pritožbe druge nasprotne udeleženke in odgovora nanjo izhaja, da je bilo v zadevi N 000/2018 Okrajnega sodišča v Novem mestu že pravnomočno odločeno, so navedbe pritožnice, ki se nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje, da postopkov ne združi v skupno obravnavanje, neupoštevne. Pritožbeno sodišče se zato do tega dela pritožbe in posledično do vprašanja (ne)pravilnosti takšne odločitve ne opredeljuje. Opozarja le na to, da je odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov v smislu 300. člena ZPP, stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka to sicer lahko predlaga, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Zato odločitev, ne glede na to kakšna je, ne more pripeljati do kršitve določb postopka2. 9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je prvi nasprotni udeleženec, ki je bil ob vložitvi predloga solastnik sporne nepremičnine, svoj solastni delež v teku postopka prenesel na drugo nasprotno udeleženko. S sklepom Dn 000/2018 z dne 17. 7. 2018, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Murski Soboti, je bila na tej podlagi dovoljena tudi (ponovna) vknjižba lastninske pravice v korist druge nasprotne udeleženke. Sklep o dovoljeni vknjižbi ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje še ni bil pravnomočen. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da do začetka učinkovanja vpisa še ni prišlo in je posledično prvega nasprotnega udeleženca štelo za solastnika.

10. Na podlagi 7. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se lastninska pravica na nepremičnini pridobi oziroma preneha s trenutkom učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo. Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa na podlagi 5. člena ZZK-1 učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Povedano drugače: pridobitelj lastninske (ali druge stvarne) pravice le-to pridobi (oziroma izgubi) z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe (glej 135. člen ZZK-1 v zvezi z 5. členom ZZK-1).

11. V konkretnem primeru je iz predloženega zemljiškoknjižnega sklepa Dn 000/2018 z dne 17. 7. 2018 razvidno, da je vpis, ki je bil dovoljen (in je v času odločanja tega sodišča tudi pravnomočen in izveden v zemljiški knjigi), začel učinkovati 4. 7. 2018. Zaključku sodišča prve stopnje, da je bil prvi nasprotni udeleženec v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa še vedno solastnik sporne nepremičnine, zato v fazi pritožbenega postopka ni mogoče pritrditi.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi prvega nasprotnega udeleženca (ter v tem delu tudi pritožbi druge nasprotne udeleženke) ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP izpodbijani sklep v delu, v katerem se nanaša na prvega nasprotnega udeleženca spremenilo in predlog predlagatelja zoper prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo.

13. Dejstvo, da prvi nasprotni udeleženec, kot se je izkazalo v pritožbenem postopku, že od 4. 7. 2018 ni več solastnik sporne nepremičnine, ampak je imetnica tega deleža druga nasprotna udeleženka, pa je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi pri presoji ostalih pritožbenih očitkov druge nasprotne udeleženke.

14. Slednja ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da solastne nepremičnine ni mogoče fizično deliti, meni pa, da bi moralo sodišče prve stopnje nepremičnino dodeliti v izključno last njej in ne predlagatelju. Pritožbeno sodišče s tem ne soglaša, saj je sodišče prve stopnje ob upoštevanju velikosti solastnih deležev, dosedanje rabe in potreb obeh udeležencev (peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), pravilno zaključilo, da ima pri prevzemu prednost predlagatelj.

15. Slednji ima, ne glede na to, da je druga nasprotna udeleženka v teku postopka svoj delež povečala (in znaša 2/5), na nepremičnini večji solastni delež. Nepremičnine doslej ni uporabljal ne predlagatelj ne druga nasprotna udeleženka, nedvomno pa ima predlagatelj izkazano večjo potrebo, da nepremičnino dobi v izključno last. Sodišče prve stopnje ob tem ni spregledalo, da je predlagatelj že lastnik garsonjere, ki mu je bila dodeljena v postopku pred istim sodiščem N 000/2018, a je pri tem pravilno upoštevalo, da ta meri le 38 m2 in za življenje družine, ki si jo želi predlagatelj ustvariti, ne zadošča. Ker drugih nepremičnin predlagatelj nima v lasti, si bo z gradnjo hiše na sporni nepremičnini svoj stanovanjski problem lahko rešil. Pritožnica je po drugi strani že solastnica dveh stanovanjskih hiš, to je hiše na naslovu C. in hiše na naslovu T. V prvi živi, druga pa je predmet nepravdnega postopka, ki še ni zaključen. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem zavrača stališče obeh pritožnikov, da sodišče dejstva, da je druga nasprotna udeleženka solastnica nepremičnine na naslovu C. ne bi smelo upoštevati. Pomembno je namreč le to, da je v zemljiški knjigi (še vedno) vpisana kot njena solastnica. Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje nepremičnino dodelilo v izključno last predlagatelju, je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna, pritožba druge nasprotne udeleženke pa neutemeljena.

16. Pritožbeno sodišče pa je moralo poseči v tisti del odločitve, v katerem je odločeno o višini izplačila, ki ga prejme druga nasprotna udeleženka, saj je slednja solastnica sporne nepremičnine do 2/5 in ne le do 3/20. Ob upoštevanju, da je nepremičnina po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah vredna 15.358 EUR, ji je predlagatelj dolžan plačati 6.143,20 EUR (in ne le 2.303,70 EUR) v roku in pod pogoji, kot je to odločilo že sodišče prve stopnje.

17. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče poseglo tudi v odločitev o skupnih stroških postopka. Te namreč na podlagi 126. člena ZNP trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev. Glede na to, da prvi nasprotni udeleženec ni več solastnik nepremičnine in je bil predlog zoper njega zavrnjen, je ustrezno višji delež skupnih stroškov dolžna nositi druga nasprotna udeleženka. Ker so skupni stroški postopka znašali 403,20 EUR, jih je dolžna nositi do 2/5, to je do višine 161,28 EUR.

18. V ostalem je bilo treba pritožbo druge nasprotne udeleženke zavrniti in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi. Odločitev o (delni) spremembi sklepa ima podlago v 355. členu ZPP, odločitev o njegovi potrditvi v ostalem delu pa v 353. členu ZPP v zvezi z 37. členom ZNP.

19. Prvi nasprotni udeleženec in predlagatelj pritožbenih stroškov nista priglasila, zato o njih pritožbeno sodišče ni odločalo. Pritožbene stroške je priglasila druga nasprotna udeleženka, ki pa do njihovega povračila ni upravičena. Priglašeni stroški namreč ne predstavljajo skupnih stroškov, ampak stroške, ki jih nosi vsak udeleženec sam (35. člen ZNP).

1 UL RS 16/2019. 2 Glej odločbo VS RS II Ips 73/2018.