Jedro

V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba (pravilno sklep) sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna meliorirati nepremičnine parc. št. 2343, 2339, 2342 in 2432, vse k. o. ..., na način, da se odstrani pot, da se odstrani gradbeni material, da se meliorira zamočvirjenost nepremičnin in izravna nepremičnine tako, da bo omogočena strojna kmetijska obdelava navedenih nepremičnin (I. točka izreka), in podrejeni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna nerazdelno tožnikoma plačati znesek 45.687,00 EUR z obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je odločilo, da za odločanje v zadevi sodišče ni pristojno, sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka je razveljavilo in tožbo zavrglo.

3. Tožnika v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi (pravilno sklepu) uveljavljata revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka. Najprej povzemata potek postopka pred upravnimi organi in Upravnim sodiščem, potem pa navajata, da sta šele po pridobitvi posesti (ko je odločba o komasaciji postala pravnomočna) ugotovila, da dodeljene nepremičnine niso uporabne za kmetovanje in v naravi ne ustrezajo opisom, kot jih je v svoji odločbi navedla toženka. Na dodeljenih nepremičninah bi bila potrebna melioracijska dela, ki stroškovno znašajo 45.687,00 EUR, kar predstavlja neposredno škodo za tožnika. Poudarjata, da v obravnavanem postopku ne uveljavljata odškodnine iz naslova komasacije, pač pa odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja organov toženke. Zaradi navedenega gre za spor splošne pristojnosti in predstavlja izpodbijana odločitev bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je tožbeni zahtevek tipično odškodninski. Tožnika zahtevata povrnitev premoženjske škode, in sicer primarno „vzpostavitev prejšnjega stanja“, podrejeno pa plačilo denarne odškodnine. Tožnika namreč menita, da bi morala toženka v okviru svojega dolžnega delovanja preveriti stanje zemljišč in oceniti, ali so dodeljena zemljišča enakovredna odvzetim zemljiščem, česar pa po svojih organih ni storila. Trdita, da je prišlo do spregleda kvalitete zemljišč, ki so se dodeljevala v zameno za odvzeta zemljišča, kar je nedopustno ravnanje z opustitvijo, in da sta zaradi navedenega oškodovana za znesek, ki je potreben za melioracijo dodeljenih zemljišč tako, da nepremičnine ne bodo več zamočvirjene in bodo sanirane globoke depresije, vse na način, da bo na njih možna kmetijska raba (primerjaj list. št. 3 spisa). Torej so v trditveni podlagi tožbe navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, poleg tega pa toženka tu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost. 7. Ker je pritožbeno sodišče zmotno presodilo, da ni podana sodna pristojnost (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je tožnikoma odreklo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbo (pravilno sklep) pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek, da jo bo vsebinsko obravnavalo (prvi odstavek 379. člena ZPP).

8. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.